Pohorski gozdni tek

Kot vedno je bila družba taprava.

Na štartu sem se zagnala kot, da mi gori pod nogami, in se poskušala držati hitrih, ampak ni šlo dolgo.

Po obratu se mi je zdelo, da sem ostala sama. Tempo sem temu primerno upočasnila. Ampak kmalu sem za seboj zaslišala še nekoga. Hitro sem pogledala nazaj in zagledala Sebi. Ajoj! Danes me pa ne bo prehitela! Pa sem spet pospešila v upanju, da ji uidem. Mi je uspelo, ampak se mi zdi, da tudi malo zato, ker je namerno upočasnila.
Sem pa bila letos hitrejša od lani: za 7,2 km sem potrebovala 39:12. Šesto mesto absolutno med ženskami in tretje mesto v kategoriji B.
.

Lubček se je tokrat odločil, da ne bo tekel in je raje prirolkal do Belvija, potem pa nadomeščal Maksa pri fotografiranju nas, ki smo se mučili.

Tekačice v kategoriji ženske B (30 do 39 let):

Tokrat pa nisem dobila viseče mreže ali metle ali pleskarskega pribora, ampak vrečko polno vzorcev različnih parfumov. Uh, bom dišala. Vsak dan drugače ;) Super lepa nedelja je bila :)
Maks, hvala za fotke!