Zastonj opran avto

Enkrat spomladi mi je Sebi povedala, da je dobila brezplačno pranje avta v Ročni avtopralnici Irena na Pobrežju. Ni mi bilo potrebno dvakrat povedati, da sem se tudi jaz prijavila preko spletnega obrazca. Da ti nekdo drug spuca avto je super, sploh, če ti je to opravilo zadnje na seznamu stvari, ki jih je potrebno opraviti. In zaradi tega ne pride ravno dostikrat na vrsto. Sploh pri meni. Še v avtomatsko avtopralnico se mi ga ne ljubi vozit. Ko je bilo konec zime mi ga je spucal Ivo. Ubogi moj ljubček je porabil dve uri, da ga je temeljito posesal, opral in pometal vstran vse smeti nametane na tleh. Jah, priznam, bolj slabo skrbim za svoj avto. Peljem ga na servis, ko je potrebno, plačam zavarovanje in vse ostalo kar gre zraven, čist pa je ubožček bolj redko. No, nekaj dni nazaj pa me je presenetil email, da sem bila izžrebana za brezplačno komplet čiščenje avta v Ročni avtopralnici Irena. Super! Čeprav je bil avto dokaj čist. Če odštejem par praznih flašk za sedeži, pa kakšen zmečkan račun. Od zunaj pa ga je itak oprala vožnja po avtocesti med nedeljskim dežjem. Ampak ker je bilo potrebno nagrado izkoristiti do konca septembra, mi ni bilo druge kot, da se zmenim za termin. Ker prostega časa nimam ravno na pretek, sem se zmenila za čas, ko grem ponavadi tečt. Pa sem malo spremenila običajno traso, pa še avto so mi ta čas res odlično očistili. Sveti se kot, da je nov, na šipah ni nobene pikice, pa še predpražnike so oprali. Odlično pravljeno delo! Sebi hvala ti! Upam, da tudi tebi še uspe "vnovčiti" svojo nagrado - ne bo ti žal.

Adijo pleničke - nesreče se dogajajo

Dobra dva tedna je Živa čez dan brez pleničke. Večinoma pove kdaj bo šla lulat, največkrat pa jo je potrebno spraševati, saj če se dogaja kaj zanimivega, je lulanje zadnja stvar na katero pomisli potem pa ...
Na sprehodu ali na igrišču je podobno. Preden gremo od doma, je obisk WCja obvezna stvar, potem pa seveda spraševanje vsake tolko časa ali jo slučajno tišči lulat. Včasih pa tudi mama pozabi vprašati. Včeraj smo bili v mestu in če gremo po Gosposki, je potrebno pitnik med Mullerjem in Benettonom obvezno sprobati. Voda je Živina največja ljubezen in takrat pozabi na vse drugo. Tudi lulanje. Meni pa tudi ni padlo na pamet, da bi jo vprašala, saj je lulala preden smo šli od doma. Seveda nisem vzela nič za preoblečti. Ker smo bili namenjeni na igrišče ni bilo šanse, da gremo nazaj domov. Hvalabogu je v mestu kup trgovin in smo pač kupili nove gatke, spodnjo majico, pajkice in nogavičke ter se preoblekli na WCju v trgovini.
Naslednjič pa obvezno s sabo še komplet obleke, saj se nesreče dogajajo in se verjetno še en čas bodo.

Dež je zakon

Blato in sneg ne moreta biti več izgovor

Najraje tečem po asfaltu. Ne maram nonstop gledati pod noge in skakati po blatu, kamenju, ... Edini "off-road", ki mi je še všeč so dobro utrjene makadamske poti in pa sprehajalna pot ob Dravi. Za takšne terene so čisto vredu tudi tekaški copati za asfalt. Za kaj bolj "off-road" in pa po snegu (tudi malo snega po asfaltu), pa moje Skylonke niso primerne. Predvsem, ker nimajo nič profila in že par milimetrov snega na asfaltu je dovolj, da mi noga zdrsava in na koncu me vedno začne boleti narastišče ene izmed prednjih stegenskih mišic po kolenom. Sicer imam ene terenske copate: Inov-8 Roclite 320, ki imajo res odličen oprijem in po blatu ter snegu nič ne zdrsavajo, so pa precej trde (normalno, če pa nimajo nič blaženja) in za pol številke premajhne (sem jih kupila na e-bayu za zelo ugodno ceno brez, da bi jih probala).
V reviji Polet: Tek so imeli na testu en kup copat, med drugim tudi terenske. Tam so nama v oči padle Adidas Kanadia trail. Glede na test naj bi imeli dobro stabilnost in oprijem, cena pri nas pa naj bi bila 95 eurov za izvedbo z Goretex membrano. Zelo ugodno. Ampak glede na to, da so moji teki po terenu bolj redki, predvsem pa me malo vlage v čevlju ne moti - itak, če je globok sneg, ti tudi v čevelj z Goretex membrano pride vlaga - tako, da sma malo pogooglala in na startfitness.co.uk našla lanski model za 30 funtov za ženske in 35 funtov za moške. Če k temu prišteješ še 10 funtov poštnine za vsak par, je cena vseeno zelo ugodna. Ocene na startfitness.co.uk priporočajo nakup pol številke večjih od običajnih copat, saj naj bi bili malo krajši. Meni itak ni preostalo drugega, saj številke UK 6 1/2 nimajo in sem zato izbrala UK 7, kar je EUR 40 2/3. Nasvet se je izplačal, saj mi odlično pašejo na nogo in pol številke manjši (UK 6 1/2 oziroma EUR 40) bi mi bili premajhni.
Včeraj popoldne sem nove ljubice peljala na tekec po Betnavskem gozdu. Oprijema sicer ne morem oceniti - bi morala iti v Betnavski gozd danes, ko je vse razmočeno - so pa v primerjavi z mojimi Inov-8kami precej bolj prožni in se lepo teče tudi po asfaltu, brez občutka, da imaš na nogah podkve. Bom pa videla kako so bodo obnesli na Zimski ligi na Pohorje kjer se najde vse od blata, snega in leda. Do takrat pa jih bom uvajala po Betnavskem gozdu.

Adijo pleničke

Zdaj pa skorajda res že. Čez dan jih več ne uporabljamo - tudi če gremo na primer v mesto - le za daljšo pot z avtom in za spanje. Ponoči pa včasih potrebujemo kar dve, ker včasih ko malce težje zaspi, spije dve flaški. Potem pa vsaka plenica premoči. Ni važno, če je Pampers, Huggies, DMova, Mullerjeva, Hofferjeva, Lidlova ali Leclercova.
Jo pa je potrebno še občasno vprašati, če bo šla lulat, saj se dostikrat dogaja kaj bolj pomembnega. Ji pa je to lulanje na WC priročen izgovor, če ne more zaspati. Potem se sliši iz sobe: "mamiii, lulat grem!" Na WCju pa je potem zanimivo vse drugo ;)

10ka na 1. Mariborskem Eko maratonu ali kako me je Sebi spet nažgala

Jap. Draga moja Sebi, ultrašica, ki ne trenira nič po ravnini in asfaltu, in jamra kako je počasna, me je tokrat šibnila za 18 sekund. Bravo! Kapo dol! Pa nehaj jamrat, ker letiš kot strela in sem te pol teka gledala v rit in te skušala ujeti pa ni šlo.

Avtor: Klatež

Avtor: Selinšek

Sem pa vseeno dosegla zastavljeni cilj (iti pod 50 minut), saj se je štoparica ustavila pri 49:51, proga je pa bila malo daljša, saj je Sebijin Garmin nameril 10,2 km.
Je pa bil to daleč najboljše organiziran tek v Mariboru in bližnji okolici, na nivoju Ljubljanskega maratona in maratona Treh src v Radencih. Darilna vrečka je na prvi pogled izgledala bolj boga, dejansko pa zelo bogata. Namesto plastične vrečke smo dobili lepo bio razgradljivo vrečko, notri pa povratno karto za Pohorsko gondolo, karto za Pohorsko sankališče (Pohorjejet) in karto za nočno smuko, pa plastenko Isostarja ter bone za topli obrok, pijačo in topli napitek po teku. Precej več kot bi človek pričakoval za 14 evrov štartnine (skupinska, z lastnim čipom). Tudi okrepčevalnice so bile bogato založene. Na 10ki je bila prva na 5 km, potem pa do cilja še dve. Ves čas so bile vse ceste so bile zaprte za promet. Pa še šotora za preoblačenje in garderoba. Edino šotor s hrano je bil malce premajhen za tako množico tekačev, ampak smo se malce stisnili, pa je šlo. V glavnem odlično! Upam, da naslednje leto spet bo.

Rezultati v žensk na 10 km in v kategoriji C (ženske od 35 do 39 let).

Nova igračka

Vir: Gymboss.com

Majhna in priročna štoparica na kateri si lahko enostavno nastavimo intervale. Vse to si lahko nastavim tudi na svojem Polarju S725x, ampak tale zadevica ima eno funkcijo, ki je Polar in drugi pulzmetri nimajo: namesto piskanja se lahko nastavi vibriranje. Sicer je tudi vibriranje dokaj glasno, ampak precej manj moteče (še posebej, če ostali v hiši še spijo) od predirljivega piskanja Polarja. Ima pa tudi priročno zaponko s katero si lahko napravico zataknemo za pas in jo uporabimo tudi pri teku.

Kako se ne teče intervalov

V zadnji številki Runner's Worlda je en članek na temo treningov v zadnjem tednu pred tekmo. Ponavadi takšne članke preberem, treningov pa do danes še nisem nikoli sprobala. Ker pa je moja naslednja tekma 10ka na 1. Mariborskem eko maratonu, pa sem si mislila da probati ni greh.
Ne maram preveč intervalov, ker so kot prvo naporni, kot drugo pa jih je najboljše delati na štadionu, ki ga pa ne obožujem najbolj. Res, da tu in tam naredim kakšne intervale v hrib ali pa v stilu "6 krat 2 minuti na polno z 1 minuto počitka vmes", ampak takih v stilu "N krat 800 metrov v tempu 5-K" pa nisem že res dolgo časa. Kot prvo ne vem kakšen je moj 5-K tempo, ker 5 kilometerskih tekem pač ne tečem (eno in edino sem odtekla maja v Moravskih Toplicah, pa še to zato ker so zaradi gradbenih del na cesti spremenili progo), kot drugo pa za razliko od nekaterih nimam najboljšega občutka za tempo in pojma nimam kako hitro oziroma počasi tečem.
Kako pa potem odtečti intervale kjer je predpisana razdalja in tempo brez tega, da bi šel na štadion? Zato pa imamo tekaške ure za par sto evrov, ki imajo podprte raznorazne funkcije med njimi tudi programiranje intervalnih treningov. Moj Polar S725x ima footpod skalibriran za moje počasnejše teke in ima pri večjih hitrostih zaradi tega tudi večjo napako. Ivo je že v osnovi hitrejši od mene in je njegov Polar RS800 skalibriran na hitrost, ki je bližje moji 5-K hitrosti in bi zato moral meriti bolj natančno. Malo klikanja v Polarjevem programu in trening je bil nastavljen. Nastavila sva samo razdaljo, diktiranje tempa pa naj bi prevzel Ivo (kot ponavadi). Seveda pa sva se spravila nastavljat intervalni trening na uri deset minut preden sva štartala in nisva imela možnosti, da bi sprobala kako zadeva sploh dela. Da ne dela ravno vredu sva ugotovila že po nekaj sto metrih, ko naj bi tekla s hitrostjo 7:30 min/km. Kaaaj? Pa saj to je malo hitreje od hoje, midva pa sva tekla. Pa to ne ravno počasi. Na križišču pri Mercator centru, ki je en kilometer od doma, je moja Polarjeva štoparica kazala okoli 5:15, Ivotov Polar pa je še vedno vztrajal, da tečeva z polžjo hitrostjo. Ok, mogoče zato, ker tečeva počasneje kot on ponavadi teče. Bova videla kaj bo kazal, ko bova začela z intervali. Po okoli 15 minutah prideva do ceste proti Razvanju, kjer naj bi začela z intervali. Ivo štarta intervale in poveča tempo. Jaz pa za njim. Ni bilo lahko. Cesta proti Razvanju se blago vzpenja, pa še veter je pihal nasproti. Samo 800 m pa bo konec. Poskušala sem se držati Ivota, ampak mi je bolj slabo uspevalo. Kmalu bo pr... ura zapiskala in bo pavza preden se bova zakadila nazaj proti Betnavi, sem si mislila. Ampak ura ni hotela piskati. Po 4 minutah sem imela dovolj. Pavza. Malo hoje, potem pa počasen tek ter sprememba plana. Ker Polar ne meri vredu, greva raje delat kroge okoli Betnave. Tam naj bi bilo ravno okoli 800 m. Ampak je bila tudi tokrat številka napačna. Pojma nimam od kod mi ravno teh 800 m, ampak glede na to, da sva za krog okoli potrebovala 4 minute in 20 sekund zelo hitrega teka to definitivno ne drži. Potem bi morala tečti s tempom 5:25 min/km, kar pa bi bilo precej počasneje kot je dejansko bilo. Toliko občutka za tempo pa vendarle imam. Po drugem hitrem krogu naokoli mi je bilo dovolj in sva obrnila nazaj domov.
Doma pa trenutek resnice oziroma merjenje razdalj na MapMyRun. Od križišča pri Betnavi do križišča za ribnik v Razvanju je 910 m, za kar sva potrebovala 4 minute v smeri Razvanja (tempo 4:24 min/km), nazaj grede pa 3 minute in 57 sekund (tempo 4:20 min/km). Krog okoli Betnave pa je 960 m in sva ga obakrat pretekla v 4 minutah in 20 sekundah (tempo 4:31 min/km). Vau! Nič čudnega, da sem skoraj crknila! Bila sva precej prehitra, saj je moj 5-K tempo sodeč po teku v Moravskih toplicah blizu 4:40 min/km.
Toliko o teku intervalov z predpisano razdaljo in tempom. To ni za mene. Vsaj dokler ne bom šla na štadion. Zaenkrat raje ostajam pri intervalih kjer je predpisan samo čas in občuten napor oziroma srčni utrip. Mogoče bom le drugi trening z Runner's Worlda malo priredila in si iz razdalj in tempov izračunala čase, tempo pa glede na občuten napor. V nedeljo pa bo kar bo!

Pohorski gozdni tek

Kot vedno je bila družba taprava.

Na štartu sem se zagnala kot, da mi gori pod nogami, in se poskušala držati hitrih, ampak ni šlo dolgo.

Po obratu se mi je zdelo, da sem ostala sama. Tempo sem temu primerno upočasnila. Ampak kmalu sem za seboj zaslišala še nekoga. Hitro sem pogledala nazaj in zagledala Sebi. Ajoj! Danes me pa ne bo prehitela! Pa sem spet pospešila v upanju, da ji uidem. Mi je uspelo, ampak se mi zdi, da tudi malo zato, ker je namerno upočasnila.
Sem pa bila letos hitrejša od lani: za 7,2 km sem potrebovala 39:12. Šesto mesto absolutno med ženskami in tretje mesto v kategoriji B.
.

Lubček se je tokrat odločil, da ne bo tekel in je raje prirolkal do Belvija, potem pa nadomeščal Maksa pri fotografiranju nas, ki smo se mučili.

Tekačice v kategoriji ženske B (30 do 39 let):

Tokrat pa nisem dobila viseče mreže ali metle ali pleskarskega pribora, ampak vrečko polno vzorcev različnih parfumov. Uh, bom dišala. Vsak dan drugače ;) Super lepa nedelja je bila :)
Maks, hvala za fotke!

TT Bootcamp trening

Na ttfatloss.com strani se najde cel kup treningov in za dopust sem si izbrala en TT bootcamp trening za katerega ne rabiš nobene posebne opreme. Pri sklecah lahko uporabiš telovadno podlogo, ampak je dejansko ne rabiš. Jaz sem uporabila še elastičen trak za vadbo s katerim sem nadomestila eno serijo poskokov.

Ogrevanje (30 sekund za vsako vajo):
- Y počep (Roke držimo nad glavo malo narazen.)
- sklece
- cross crawl (Hoja na mestu z visokim dvigovanjem kolen, roke držimo nad glavo. Ko dvignemo desno nogo, se s komolcem leve roke približamo desnemu kolenu. Ponovimo isto še z levo nogo in desnim komolcem.)
- Y izpadni korak nazaj (brez uteži, roke držimo nad glavo malo narazen)
- shuffle (Podobno kot jumping jack, vendar skačemo z nogami izmenično naprej nazaj: leva noga naprej, desna noga nazaj, hkrati pa z nasprotno roko navzgor oziroma nazaj)
Počivamo eno minuto in še enkrat ponovimo.

TT Strength circuit (30 sekund za vsako vajo):
- poskoki (spustimo se v počem in se odrinemo od tal)
- sklece
- izpadni korak naprej z rokami nad glavo
Počivamo 2 minuti in še enkrat ponovimo.

TT Bodyweight 200 V. 2.0.
- 50 krat jumping jack
- 15 krat veslanje v predklonu z elastiko
- 25 sklec
- 10 poskokov
- 50 počepov
- 50 izpadnih korakov (25 z vsako nogo)
Med vajami počivamo po potrebi. Zaključimo s strečingom.


Jaz sem si tale trening prepisala in ko sem naredila vse vaje iz TT Bodyweight 200 se mi je zdelo, da sem nekam prehitro gotova, pa sem jih ponovila še dvakrat. Tako sem za celoten trening porabila dobrih 45 minut. Me pa zaradi tega pretiravanja še danes bolijo stegna.

Zadnji topli dnevi

Malo smo se kopali ...

in nastavljali sončku.

Pa roštiljali.

Probali dobiti plišasto igračko iz avtomata, ampak ni šlo. Pa smo ga kar ugasnili ;)

Tekli in telovadili.

Brali.

Obiskali teto in strica.

Pa paparazzi so bili tudi na delu.

Avgustovska statistika

Avgusta sem naredila malo manj tekaških kilometrov (le 128,9 km): v začetku avgusta sem si na Trans-Slo  vzela dva dni pavze, ker me spremljanje v avtu čez dan kar izmučilo, potem sem šla enkrat s Sebi na Pohorje namesto tečt, pa prejšnji teden sem se malo šparala za tek na Sv. Duh.
Sem pa bila bolj "pridna" pri TT treningih. Celo na Trans-Slo sem naredila trening v majhni hotelski sobici v Bovcu. Je bilo ravno zadosti placa ;)
Ne samo, da so tile treningi učinkoviti, tudi neke posebne opreme ne potrebuješ, pa več kot 45 minut tudi ne. Poleg TT Bodyweight cardio treningov sem sprobala tudi TT Depletion program in TT total torso program. Trening po TT Depletion programu res dobro sprazni mišični glikogen in če po treningu ne poješ zadosti ogljikovih hidratov, si na naslednjem treningu oplel. Preizkušeno! Mene je takrat na teku kar dvakrat konkretno posekalo, enkrat celo tako, da sva morala po 10 km zaključiti in odpešačiti domov. Enostavno nisem imela več energije, da bi nadaljevala. TT total torso program pa je res super za tekače. Vaj za nog skorajda ni tako, da tekaški treningi ne trpijo, potrebuješ pa tudi samo 30 minut ali pa še malo manj, da ga narediš. Vseeno pa dobro potreniraš mišice trupa.
Zdaj pa bom nadaljevala s TT Booty for wife programom, ki je namenjen posebej za ženske. Bomo vidli kako bo pomagal mojim problematičnim predelom ;)