sreda, 30. december 2009

Dan za rekorde

5. teden Zimskega pokala Peš na Pohorje. Zadnja nedelja v letu 2009.
Meni je uspelo izboljšati lanski rekordni čas 49:11 na 46:38 :)


Ivo pa je prišel do vrha v fenomenalnem času 34:29. Bravo!


Za nameček pa so ga izžrebali za pico. In potem pravi, da nima sreče :D

ponedeljek, 28. december 2009

nedelja, 27. december 2009

TF čaga na Tinju

V soboto popoldan na parkirišču preko tovarne Impol v Slovenski Bistrici. Za ogrevanje borovniške in malo čveka.


Zmagovalec je bil znan še preden se je tek/pohod sploh začel ;)


Potem pa smo krenili na Tinje. Eni so tekli ...


drugi so hodili, tretji pa smo se peljali z avtom ...


do gostilne Brbre.


Z Živo sve se z vozičkom odpravile tekačem in pohodnikom naproti.




Po okrepčanju z medico, smo se odpravili v gostilno, kjer so nas postregli z odlično hrano ...


in pijačo.


Med dirkanjem po gostilni si je Živa vzela tudi malo časa za kratek tečaj fotografije.


Vsi udeleženci, vključno z Živo, smo dobili tudi priznanja.


Za konec pa smo se posladkali z odličnimi palačinkami.



Bilo je super - super organizacija, družba, hrana, ...! Se vidimo spet naslednje leto!

Hvala Maks za super fotke!

sreda, 23. december 2009

Zimska avantura v Istri

Začelo se je že v soboto zjutraj. V Murski Soboti je snežilo kot za stavo kljub temu, da so vremenarji napovedovali sneg šele za pozno popoldan. Podobne razmere so bile po celi Sloveniji. Na cestah katastrofa - kot, da so vsi cestarji na dopustu. Do Zreč sem potebovala uro in tričetrt. Ker glede razmere na cesti ni imelo ravno smisla takoj nadaljevati poti do Strunjana, sva po TV pogledala še smučarske teke na Rogli, potem pa sva počasi krenila naprej. Razmere na cesti so se malo izboljšale, večjih zastojev ni bilo, le malo bolj počasi smo se vozili. Po slabih štirih urah končno prispeva v Strunjan, kjer sva imela rezervirano prenočišče.
V nedeljo zjutraj ob 8h je termometer v avtu pokazal -8 stopinj C. Brrr! Mrzlo bo! Najprej sva se odpravila v Novigrad, kjer sva pobrala Sebi in Inota, potem pa smo se odpeljali v Savudrijo.
Štart je bil napovedan za ob 10h, ampak šele malo pred deseto so začeli s prijavami. Za razliko od ostalih tekaških prireditev na katerih sem bila, smo tu medalje dobili ob prijavi - še preden smo sploh začeli ;)

Ker zunaj ni bilo ravno prijetno toplo, smo se med čakanjem raje greli v avtu.

Dobre pol ure po napovedanem štartu, so ultraši končno dobili štartne številke ...

in s 40 minutno zamudo krenili na pot.

Najprej sem planirala, da se bom v Buje odpeljala sama, potem pa sem se prištulila Nani in njenemu možu. Kot sem ugotovila v Bujah, je bila to zelo pametna odločitev, ker dvomim, da bi sama našla štart - Buje niti niso tako male in so precej razvejane, oznake kje je štart pa popolnoma nobene. No, v dveh urah, ki sem ju imela na razpolago, bi verjetno ga že našla.
Med čakanjem smo si privoščile kavico in čaj, potem pa so se punce odpravile na pot, jaz pa sem čakala na Dexija, da bova skupaj odtekla preostanek poti.

Na štartu v Savudriji smo se zmenili, da na okrepčevalnici v Bujah pustim Sebijine copate in Ečotovo vrečko. Čeprav sem tipu na okrepčevalnici rekla, da morajo ostati tam, saj se bo Sebi verjetno preobula, jih je le-ta medtem, ko sem šla na WC, dal v avto organizatorja in copati so se ves čas teka vozili pred Sebi, ki pa ga je ves čas neuspešno lovila.
Kmalu so začeli prihajati tekači. Eni po asfaltu, drugi po zasneženi cesti. Organizator šparal z oznakami trase in večina jih je na poti do Buj vsaj enkrat zablodila.


Končno sta pritekla tudi Dexi in Ečo. Malo sta se okrepčala - z mrzlo pijačo in zmrznjenimi jabolki!!! - potem pa smo skupaj mahnili naprej.

Od stanja na snegu sem se kar lepo namrznila, podplat desne noge pa mi je otrpnil. Počasi smo tekli naprej. Pot se ves čas rahlo vzpenja. Ečota spotoma izgubiva. Komaj čakam na Grožnjan, kjer se bo cesta končno spustila in od tam naprej bo samo ravnina.

Končno se začne spust. Cesta zasnežena. Zaradi mraza začne štrajkati tudi baterija na fotoaparatu.

Kmalu prideva do doline Mirne. Na vseh okrepčevalnicah samo mrzla pijača in od mraza pomrznjena jabolka. Še dobro, da sem nama natočila zeleni čaj z medom. Ni vroč, je pa v primerjavi s pijačo na okrepčevalnici prav prijetno topel.
Še pred štartom so vsi govorili kako se vlečejo kilometri v dolini Mirne. Ker sem vajena ravnine, se mi je zdelo, da pretiravajo. Kmalu sem ugotovila, da so imeli prav. Na začetku je nekaj ovinkov, potem pa se cesta zravna in ves čas pred sabo vidiš konec. Tečeš in tečeš, ampak se ti zdi kot, da se sploh nisi premaknil.

Po dobrih trinajstih kilometrih je končno konec.

Še dobre tri kilometre z enim manjšim klancem pa bova v cilju.

Organizator se je odločil, da bo letos premaknil cilj v mesto, zato odtečeva mimo nogometnega igrišča kjer je bil cilj lani. Zagledava eno oznako, ki pravi, da je pot do cilja desno. Potem pa nobene oznake več. Skoraj 10 minut blodiva po mestu in iščeva oznake in cilj. Končno srečava nekaj tekačev, ki se pri avtih preoblačijo, in naju usmerijo do cilja.

V cilju pa seveda nadaljevanje v stilu celotnega dne: klopi in mize kar zunaj na mrazu, nekaj kozarčkov mrzlega čaja, razdeliva si zadnjo porcijo testenin, ... Počakamo, da Ečo dobi svojo vrečko, Sebi pa medtem pove organizatorju to kar si vsi ostali mislimo. Mislim, da nismo prezahtevni, če pričakujemo označeno traso, topel čaj na okrepčevalnicah in ne ledeno mrzle pijače - za počasnejše je itak ostala samo ledeno mrzla voda - pa vsaj topel prostor na koncu, da bi se lahko v miru okrepčali in preoblekli. Tuši bi bili že luksuz. Ne rabim ne majice, niti medalje. Lepa proga pa tudi ni dovolj. Sneg in mraz pa itak sploh ni bil problem, saj bi doma tekli še v hujšem - je bilo kar nekaj več snega, pa za kakšnih 10 stopinj nižje temperature.
Potem nas Sebi in Inot odpeljeta nazaj v Savudrijo kjer smo zjutraj pustili avte. Komaj čakam topel tuš, savno in večerjo. Po večerji pa še kozarček refoška in ...
Če odmislim organizacijske kikse, je bil super vikend ;) Bova še ponovila - ampak le hotelski del, tečt pa bova šla po svoje.

petek, 18. december 2009

Zimski sprehod

Dedi, babi in sestrični ...

ponedeljek, 14. december 2009

Moje Feelmaxe

Dobila sem jih kot nagrado na Sladkih 6 in ker letni čas ni najbolj primeren, da bi jih nosila zunaj, jih uporabljam kot copate za po stanovanju. So zelo udobni in jih imam brez problema na nogah tudi celi dan. So pa zelo všeč tudi Živi ;)




Zgleda bo spomladi res potrebno nabaviti še ene majhne ;)

Zimska liga v zimskih razmerah

Kljub mrazu je bilo nekaterim vroče.

Udeležencev je čedalje več, tudi žensk. Konkurenca bo letos huda.


Za po snegu so najine Inov-8ke (moje 320 in Ivotove 305ke) še kar vredu, po ledu pa z njimi kar drsi. Bova videla kako bo šlo z derezami.

Če nič drugega se bo lažje spustiti nazaj v dolino.

Na tekaških smučeh

Enkrat sem že sprobala tek na smučeh. Par let nazaj na Arehu, z muzejskim primerkom smuč in čevlji. Verjetno ne rabim razlagat, da mi ni ravno šlo, volje za ponovitev pa tudi nisem ravno dobila. Ivotu pa je tek na smučeh zakon in če se ga je lahko naučil on, potem se ga po njegovem lahko vsak. Ha ha ha. Seveda.
Sva pa izbrala dan z "idealnim" vremenom. Že v Zrečah je pihalo, na Rogli pa je bila v primerjavi s temperaturami, ki smo jih vajeni v letošnjem decembru prava sibirska zima: -8 stopinj C in veter s hitrostjo 50 km/h. Skoraj me je odpihnilo, ko sva stopila iz avta, prsti pa so mi zmrznili preden sem sploh stopila na smuči. Sva se odločila, da greva en krog tolko, da sprobam kako je - se bova pol v savni odmrznila.

Stati na smučeh sploh ni težko. Še v hribček, mi je uspelo priti.



Za konec je bilo potrebno tudi malo pasti. Ni bilo boleče, je pa kar težko ponovno vstati.


Res ni težko. Sploh če imaš zraven dobrega učitelja in dobro opremo. Komaj čakam na naslednjič - ko bo malo več snega in lepše vreme ;)

sreda, 9. december 2009

Zate



V petek pa v živo!

sreda, 2. december 2009

Okras mojih ustnic

Herpes. Zjutraj sta bila dva mehurčka, popoldan že štirje, zdaj pa že pet mehurčkov na zgornji ustnici. Groza! Samo, da se ne bodo še namnožili čez noč!


Popoldne mi je glavni "krivec" (oprosti lubi, ampak si res) prinesel škatlico Compeed obližev, pa še škatlo Rafaela za tolažbo. Upam, da bodo ti obliži vsaj malo pomagali, ker bi res bilo škoda, da zaradi te nadloge ne bi, delala nekaj, kar nama gre zelo dobro, a ne? ;)

torek, 1. december 2009

Zimska liga na Pohorje - prvič

Zima je skoraj pred vrati in ponovno bomo nekateri nedelje preživeli na Pohorju. Kot ponavadi je bila udeležba množična - tokrat nas je bilo celo 148 - med največjimi navdušenci pa seveda ostaja Žiža, ki je morala s svojo "mami" mahniti malo pred nami v hrib, da ne bi s svojim lajanjem nekaterim preveč kravžlala živčkov ;)

Ostali smo kot ponavadi z manjšo zamudo skupno mahnili do korita pod fisko, kjer je bil drugi skupni štart.
Po fiski so eni skoraj spustili dušo, drugim pa je kljub enemu tekaškemu treningu zgodaj zjutraj, šlo zelo dobro.

Jaz pa sem bila kar vesela, da so cilj prestavili pod zgornjo postajo nove vzpenjače, saj so bile moje noge še kar zmatrane od sobotnega teka po Pohorju.

Naslednjo nedeljo pa spet!