četrtek, 26. november 2009

Palmanova

Ker mi na Ljubljanskem maratonu ni šlo kot sem planirala poleti, sem se odločila da grem na "popravnega" v Palmanovo. Vmes je bilo tudi Sladkih 6, ki so pustile posledice - ko pretečeš 53,8 km, naslednji dan pa se odpraviš na Pohorje, te noge na treningih kakšen teden ne ubogajo preveč. Tako sem do Palmanove tekla po počutju in ne kot je pisalo na listu s treningom. Tako sem se v Palmanovo odpravila brez nekega cilja, le da se imam lepo, čas pa kakšen bo pač bo.
Tik pred zdajci je bilo še nekaj sprememb. Namesto, da bi prenočili v Čezsoči v hiši Maksovega prijatelja, smo se odločili, da štartamo kar v nedeljo zjutraj iz Maribora. Zgodilo pa se je tudi nekaj spremeb v zasedbi. Mario je zbolel in namesto njega se nam je pridružil Dexi ter Ukrajinska tekačica Nataliya Lehonkova, ki je šla z nami z malo večjimi ambicijami, kot priti do cilja ;)
Ker Dexi ni imel neke želje po postavljanju rekordov, se je pridružil meni in tekel z njemu prav penzionističnim tempom :D Štartala sva bolj odzadaj, kar nekaj časa izgubila pri čakanju, da sva prišla skozi dobre 3 metre široka mestna vrata, potem pa začela počasi prehitevati tekače pred nama. Vmes sva malo klepetala in okoli petega kilometra se je pokazalo, da mi sploh ne gre slabo.


Na 18 kilometru mi je Polar pokazal, da tečeva 1:35 in ugotovila sva, da če bo šlo tako naprej bom popravila rezultat iz Ormoža. Dexi je svojo vlogo zajčka odlično opravil in me "vlekel" tako, da sem na zadnjem kilometru skoraj izdihnila ter prišibala v cilj s časom 1:51:02. Glede na moja pričakovanja več kot odlično! Za Dexija pa najslabši čas na polovički :D Hvala ti, da si šel z mano ;)
Če bi malo boljše štartala, bi lahko bil rezultat še boljši. Morda. Ker pri teku nikoli ne veš kako ti bo šlo tisti dan. Lahko štartaš super, potem pa te poseka in se mučiš do konca, ali pa štartaš z rezervo in potem kar bo bo. No, saj še bodo prilike, pa bom sprobala različne strategije.

Odlično je šlo tudi Maksu, ki je odtekel svoj PB: 1:30:47. Bravo!

Še boljše pa Nataliyi, ki je bila s svojim časom 1:19:01 absolutno tretja med ženskami in druga v svoji kategoriji!

Pasta party je pa kar trajal: za več kot 2000 tekačev sta makarone stregli dve gospe ;) So pa bili kar dobri, kljub temu, da je bila porcija bolj mala :(


Nataliyi se je tek kar splačal saj je poleg košare italijanskih dobrot, vrečke in rožice, dobila še 90 EUR nagrade. Ni dosti, za nove copate (ali pa dvoje, ker so v Ukrajini po njenem pripovedovanju pol cenejše) pa bo.

Res je bil super dan v odlični družbi :) Naslednje leto definitivno ponovim in mogoče postavim svoj PB ;)

sreda, 11. november 2009

Gospodična se vozijo spredaj

Že od začetka je bila pri nas vožnja v avtu problem: otrok se je drl (jokal bi bila premila beseda;)), mama je pa švicala. Ko sve iz lupinice, prešle na sedež, se je stanje izboljšalo. Predvsem zato, ker je videla kje se vozi. Problem pa je postal pri daljših vožnjah, ko ji je postalo dolgčas. Potem pa mama daj pijačo, igračko, ... samo, da bo mir v avtu. Obračanje nazaj med vožnjo pa seveda ni preveč varno, a ne?
Prijateljica me je vprašala zakaj je pa ne vozim spredaj. V navodilih avtosedeža je navedeno, da se lahko montira tudi na sovoznikov sedež, če je to z zakonom dovoljeno. Poiskale sve tudi Zakon o varnosti cestnega prometa in v 102. členu piše, da lahko. S tem sem težila tudi vsem policajem, ki jih poznam. Skrbela pa me je le še varnost in v zadnji številki Motorevije sem dobila še odgovor na to vprašanje.


Tako, da se zdaj vozimo spredaj, s sedežem pomaknjenim čisto nazaj in vklopljenim airbagom.


Samo, da je mir v avtu in lahko mama lažje ter bolj varno streže gospodični ;)

ponedeljek, 9. november 2009

Sladkih 6

Potem, ko sem prešpricala predhodnji dve Sladkih 6 (z opravičilom oziroma dobrim izgovorom ;)), je bil končno čas, da tudi tečem in se ne samo sladkam. Moj plan je bil, da pretečem 42 krogov, ampak me je Sebi sprovocirala, češ da to v šestih urah preteče/prehodi vsak in da moram narediti več. Me je bila kar strah kako bo, saj je bila letos moja najdaljša razdalja 24,5 km, pa tudi nad tekom v krogih nisem najbolj navdušena.
Pred štartom smo seveda najprej malo poklepetali ...

... se poslikali ...


... in razstavili svoje sladke dobrote ...


... na dooolgo mizo ...

... potem pa gasa!

Proti pričakovanju kroženje sploh ni bilo tečno. Sploh, če je dobra družba in vmes malo poklepetaš ;)



Eni so seveda tekli, kot da jim gori za petami. Zato pa so bili na koncu tudi med prvimi tremi ;)


Po petih urah so bile noge že kar pošteno izmučene, ampak norme še nisem naredila in je bilo potrebno še malo krožiti.

Okoli 15 minut pred koncem je bila norma izpolnjena, ampak če sem zdržala tako dolgo bom pa še teh 15 minut! Pa sem še en krog odtekla, zadnjega pa prehodila. Uspelo mi je!

52 krogov oziroma 53,8 km! Toliko kilometrov nisem letos naredila niti v celem tednu!

Hvala familiji Koražija za super odlično organizirano prireditev! Hvala Maksu (1. del slik in 2. del slik) in Matjažu V. za slike! Se vidimo naslednje leto!

petek, 6. november 2009

Sladko za Sladkih 6

Glede na to, da moja nova pečica štrajka, sem morala narediti nekaj kar se ne peče. Po možnosti iz sestavin, ki sem jih nabavila za prvotno nameravano pecivo, in iz sestavin, ki jih imam doma. Na Kulinarični Sloveniji sem poiskala recept za "klobaso" iz albert keksov, čokolade in lešnikov. Recepta se seveda nisem držala kot pijanec plota, ampak sem eksperimentirala. Malo po potrebi, malo pa iz navade. Kot prvo sem pozabila sem kupiti maslo, pa sem dala namesto njega kokosovo mast, v polovični količini, ker se mi je zdela napisana količina odločno prevelika. Seveda nisem imela čokolade v prahu, pa sem stopila čokolado skupaj s kokosovo mastjo. Potem pa se mi je zdelo, da bi noter fajn pasalo še kaj suhega sadja in sem dodala rozine ter na majhne koščke narezane suhe marelice in fige. No, za konec pa se mi ni dalo odpreti nove vrečke sladkorja in sem vsipala tisto kar sem imela v posodi (okoli 50 g) in tri velike žlice hojinega medu. Po receptu bi morala dati 600 g sladkorja in dobro, da nisem, ker je že tako kar precej sladko.

Takole zavito pa zdaj čaka v hladilniku, da ga jutri napademo na Sladkih 6 :)


Pravzaprav sem naredila tri takšne klobase, ampak ena je rezervirana za današnje degustacije ;)

torek, 3. november 2009

Išče se varuška

Po vseh peripetijah z vrtcem nama je končno uspelo najti super varuško. Zdaj pa mi pove "dobro" novico, da se seli malo prej kot je mislila - za božič namesto za prvomajske praznike. Še pred dobrim letom bi ob tej novici skakala od veselja, saj se seli čez hrib od najinega prejšnjega doma, ampak zdaj pa je vse drugače. Kot prvo mi ne bi zneslo časovno - že zdaj komaj mi komaj znese, če jo oddam ob pol osmih in poberem ob štirih - do tja pa je 20 minut vožnje v eno smer. Kot drugo pa je ta vožnja dodaten strošek, ki ga ne zmorem. Tako zdaj spet iščemo varuško. Ponudba ni ravno pestra, pa še mojim kriterijem mora ustrezati:
- ima še dva do tri druge otroke
- ima primeren prostor in ne malo stanovanjce v katerem živi z možem in svojimi otroci
- mora biti vitalna, da bo lahko dirkala za Živo, saj le-ta ni ravno navdušena nad gledanjem risank in čepenjem v stanovanju celi dan
- ima svoje dvorišče z igrali ali pa vsaj otroško igrišče v bližini
- otroci gredo na zrak dvakrat dnevno, tudi pozimi - edina ovira je dež ali pa -20 stopinj
- jim ne daje sladkarij, ampak sadje, zelenjavo in mlečne izdelke
- predvsem pa se mora ujeti z Živo - če se ne bosta kliknili, vse ostalo ne šteje.
Težko bo. Jutri gremo prečekirat prvo kandidatko.