Znam povedati ...

Tekaška depresija

Končno je mimo! Celo zimo sem imela kup izgovorov, da ne grem tečt: nisem naspana, ker sem ponoči desetkrat vstala, nimam nikogar, ki bi pazil Živo, sneži, preveč veter piha, ... enostavno se mi ni dalo. Ta mesec pa mi je celo uspelo pretečti več kot 100 km - zaenkrat 112,6 km pa še kakšnega upam, da bom, če bo šlo - trenutno ima prednost stanovanje. Prijava na ormoški mali maraton je dobra motivacija. Hitrosti še vedno nimam neke strašne, sem pa napredovala. Zgleda, da je tek trikrat tedensko ravno optimalen, saj poleg tega z Živo vsak dan prehodive (prevozive) kar nekaj km. Morave pa sprobati še tek z vozičkom - zdaj bo verjetno šlo, ker se še kar rada vozi. Bo pa treba obvezno vzeti s sabo trak, ker 10 kil nosit zraven pa vozit še voziček ni ravno mala malca.

Dobro jutro mama

Vsako jutro okoli 9h :)

Po dvanajstih urah spanca so baterije spet dobro polne in je čas za jutranjo telovadbo :)

Včasih so bile to sklece, zdaj pa počepi ;)

Napredujem

Električne inštalacije so skoraj končane - tak pravi moj majster (oče ;)), meni pa se bolj zdi, da sva nekje na polovici. Potegnila sva skoraj vse cevi (razen v Živini sobi) do nove omarice, v kopalnici sva popolnoma končala, pa v kuhinji tudi manjkajo samo še žice za luč in eno vtičnico. Tudi kar sva v procesu polaganja nove inštalacije razštemala, sva tudi zametala nazaj. Edino na parih mestih kjer se nova inštalacija križa s staro, so še ostale luknje. Sva delala kar precej, vidi pa se bolj malo.
Bolj kot dela, pa sem napredovala jaz - kot vajenec svojega majstra ;))) Na začetku sem ga peljala na delo in nazaj, servirala pijačo in jedačo ter izpolnjevala zahteve v stilu "kje je ...?", "daj mi ...", "najdi ...". Pa pucala sem lahko. Potem mi je pustil še, da štemam. Dve štemarci pri hiši, jaz pa na roke. To je precizno delo je rekel, pa še ruži manj kot električna in bova manj motila sosede. Po dveh dneh me je začela boleti rama in roka in je bil čas za manjši upor. Pol Boshove štemarce je tudi moje in hočem delati z njo! Malo se je upiral, potem pa je popustil. In je šlo malo hitreje ;))
Najbolj pa naju je pohitril obisk treh "mušketirjev" - predstavnikov hišnega sveta. Baje se par babic iz bloka ful buni, ker že dva meseca ropotava cele dneve in podirava nosilne stene. Malo pretiravajo ali pa poleg naju še kdo drugi dela :))) Midva delava tri dni na teden - od tega dva popoldneva - in nosilna stena sploh ni nosilna, ker je bila debela 10 cm in se je podrla kar sama potem, ko je z nje odpadel omet. Predvsem pa delava ob urah, ko je po hišnem redu to dovoljeno. Po tem obisku se je "spametoval" tudi oče - nič več ročnega štemanja, pa male Boschove štemarce, ampak se je k delu spravil kar z velko. "Če hočejo ropot, ga bodo tudi dobili!" je rekel. Zgleda je vseeno kak glasno je. Delo pa je enkrat hitreje narejeno in v enem dnevu je naredil več kak prej v treh.
Včeraj sem se pa še naučila ometavati z grobim ometom. Zgleda kar enostavno, pa ni najbolj. Ampak z malo prakse, pa kar gre. Zgleda, da sem vredu naredila, ker me je danes kar sam določil za to delo, na koncu pa že planiral kak bom naslednjič na fino ometavala :)))

Žuljčki, žulji

V nedeljo popoldne sem si za popoldanski sprehod namesto superg obula čevlje. Moje noge pa so zgleda postale nevajene čevljev in po kakšni uri hoje se mi je na desni peti naredil majhen žulj. Zvečer pa sem ugotovila, da imam majhna žulja tudi na obeh mezincih. Ponavadi žulje prepikam, da se hitreje posušijo, tokrat pa sem jih pustila. V ponedeljek zjutraj se odpravim na tak in po parih kilometrih me začneta pečti mezinca. Ni bilo sile in tečem naprej. Ko pa pridem domov in sezujem superge in nogavice pa katastrofa. Žuljčka sta postala žulja. Oba mezinca en sam žulj. Auč. Spet dilema - prepikati ali pustiti. Odločim se, da ju pustim. Ampak ni šanse, da obujem karkoli razen japonk. Še dobro, da je toplo. Ampak kako bom šla jutri tečt? Zvečer sem ju lepo prepikala - peklo je kot hudič. Danes zjutraj spet dilema - naj ju prelepim z obližem ali pustim in kaj bo bo. Odločila sem se, da ju pustim kakor sta in če me bo preveč motilo, se bom pač obrnila in šla domov. Na srečo ni bilo težav. Čutila ju nisem skoraj nič, sta pa spet malo zrasla. Naj ju prepikam ali pustim?

Pišem se ...

Evo, od danes spet samo en priimek. Nič več ne bo treba desetkrat povedati kak se pišem, pa preverjati, če je vredu napisan, pa jih popravljati, ker se skoraj vedno zmotijo, ... Me pa čaka obisk občine zaradi novih dokumentov, pa banke, zdravstvene zavarovalnice, davkarije, ...

Naporen vikend

V soboto je oče nadaljeval petkovo ometavanje razbitega zidu v kopalnici, midve z mamo pa sve iz stanovanja nosile odpadni material - stare ploščice iz kuhinje in kopalnice, zidake in omet od podrtega zidu (tistega s katerega je padel prejšnji teden omet), pa neko čudno talno oblogo iz kuhinje in ostalo navlako. Od 9h zjutraj do 6h zvečer sve znosile 109 veder gradbenega materiala oziroma 4 prikolice, ki sva jih potem z očetom zvozila v Snagin zbirni center na Streliški. Za konec pa smo naložili še eno prikolico starega parketa in lesa, ki ga bo očetov kolega naslednjo zimo skuril.

Očetu pa tiste tri vreče ometa, ki sem mu jih morala kupiti v petek, niso bile niti približno zadosti. Porabil je še dve, ki ju je že imel tam, pa še štiri večje vreče Baumaxovega ometa. Se je kar lepo uštel pri izračunu koliko bo rabil ;)

Brez navlake in odpada ter grobo popravljenimi stenami v kopalnici in kuhinji stanovanje ne zgleda več kot če bi vanj padla bomba. Končno je viden napredek. Do konca pa bo treba še kar nekaj dela ...

Čistimo zaloge

Merkurjevi prodajalni v Murski Soboti se maja selita na novo lokacijo in zaradi tega počasi razprodajajo robo - razstavne eksponate, pa tudi še zapakirane stvari. Potem, ko sve z Živo v petek nabavile tri vreče ometa, sve pogledale ali imajo še kaj zanimivega znižanega. Najprej so se mi oči ustavile na WC školjki, na kateri je bil napis "popust za razstavni eksponat". Pogledam ceno - 255 EUR. Uh, tole verjetno ne bo šlo. Gledam koliko je popusta, pa nikjer ne piše. Pride mimo prodajelec in ga vprašam koliko je popusta. Gleda še on, če kjer piše. Nič. Pravi, da je ponavadi 20 %. Eh, za toliko bo še vedno predraga. Bo povprašal še šefico. Pride nazaj in pravi 50. Jaz pa: "Kaj 50 EUR?" "Ne, 50 %". Opa, tole bova pa imeli. In tako sve za enak denar kot bi dali za eno poceni WC školjko in pokrov, dobili kvalitetno. Poleg tega sva našli še pipo za tuš znižano za 30 % - za pipo za umivalnik ni bilo popusta, ampak verjetno tudi še bo - mudi se nama še ne. Metki pa sve našle super znižan palični mešalnik.

Kopalnica - 2. del

Prejšnji vikend sva z očetom razštemala kopalnico (no, jaz sem samo odpadni material nosila ven) in pripravila vse za vodovodarja, ki je prišel danes. Še dobro, da danes, ker je trajalo tri dni, da sem na Kommuniu dobila gospo, ki je odgovorna za vodovodne števce in se zmenila za obisk monterja, ki je popisal števec, ponovno zaplombirat pa ga bo prišel drugič.




Naredila sta dobro, račun pa dobim jutri - samo, da mi ne bo zmanjkalo sape ;))
Za jutri sve z Živo dobile nalogo, da morave kupiti 3 vreče ometa, ker je jutri popoldan na vrsti ometavanje. Neko strašno voljo za delo je dobil ali pa se me hoče znebiti ?? ;)))

Vrtec

Danes sve šle Živo vpisat v vrtec. Ker so ravno imeli dan odprtih vrat pa sve pokukale tudi malo v eno izmed skupinic, ki jo bo (upam, da) obiskovala od septembra naprej. Živi je bilo ful všeč - kako ji ne bi bilo, če pa je bilo polno otrok in igrač ;) Vzgojiteljici sta se mi tudi zdeli vredu - prijazni in ves čas se je kakšen otrok cartal pri kateri. Zdaj pa bo treba počakati do maja, da vidimo, če bomo sprejeti.