Sreča pa taka

V petek popoldne zazvoni telefon. Prijazna gospa na drugi strani me obvesti, da sva z bila z Ivotom na nagradni igri, ki je bila na strani www.pohorje.org, bila izžrebana za prvo nagrado. Kakšna nagradna igra, kakšna nagrada? Sem naju prijavila že pred nekaj časa in sem čisto pozabila na to. Sicer je nagrada 50% popust za Valentinov paket, ampak je vseeno ful dobra nagrada. Juhuhu! Potem pa se spomnim. Za valentinov vikend, ki je naslednji vikend, sva midva na Trans Slo. Gospe na drugi strani razložim, da ne moreva priti, in če bi lahko zamenjala za drug vikend ali pa pride namesto naju kdo drug. Na žalost ne gre, je njen odgovor. Takšna so pač pravila nagradne igre. Škoda. Pa ji poskusim še razložiti zakaj ne moreva priti. Na moje presenečneje jo uspem prepričati in sva tako namesto popusta dobila enkraten obisk savn v hotelu Arena. Tudi ni slabo, a ne? Bo po Trans Slo definitivno ful pasalo ;)

Januarska inventura

9 krat sem tekla (152,3 km), 5 krat sem se udeležila Zimskega pokala peš na Pohorje, 9 krat sem šla tečt na smučeh (97,7 km) in 5 krat sem naredila krožni trening, ki sem ga zaključila na spinerju - da si sprostim noge in da ga ne koristiva samo za sušenje tekaških cot :D Pa enkrat smo z vozičkom osvojili Piramido in še nekajkrat naredili sprehod po Mariboru.
Glede na to, da se marca nameravam udeležiti maratona v Rimu, imam dokaj majhno tekaško kilometražo. Sploh, če upoštevam, da sem za maratona v Fuessnu in Ney Yorku mesečno naredila okoli 250 km. Ampak zaenkrat mi na dolgih treningih kar dobro gre: tečem z lahkoto, drugi dan pa me noge tudi ne bolijo kaj dosti. Zgleda je tudi od ostalih treningov neka korist. Bomo videli kako bo šlo marca, zdaj pa samo upam, da je in še bo tekaška proga na golfplacu pri Areni kolikortoliko urejena - me je tek na smučeh malo zasvojil in mi je čisto vseeno, če moram narediti nešteto krogov - za Areh ali Roglo drugače kot ob nedeljah ni časa.

Pri varuški

Med igro s prijateljčkom Aleksom

Zimsko nastavljanje sončku


Preko videoklica


Ima pa varuška tudi svojo skupino na Facebooku ;)

Mamin športni dan

Živa je kot ponavadi nedeljo preživela z atijem, Ivo se je odpravil v Logarsko dolino na tekmo v teku na smučeh, jaz pa sem ostala sama doma. Lahko bi se dolgočasila, lahko bi prebrala kakšno knjigo, pa tudi stanovanju ne bi škodila manjša generalka. Lahko bi, ampak sem boljše izkoristila prosti čas. Najprej sem šla na Zimsko ligo sprobat nove dereze. Glede drsenja so se odlično izkazale, saj mi ni drselo niti pri spustu nazaj v dolino, tehta pa vsaka ene pol kile tako, da je kar težko tečti z njimi.

Po analizi v La Cantini in "Pogrej in pojej" kosilu pa sem se odpravila še na Areh. Za tek na smučeh je potrebno izkoristiti vsako priliko, saj je med tednom itak to malce težje izvedljivo.

No, za konec sem vseeno posesala in pobrisala tla v stanovanju. Okna pa bodo še malo ostala umazana - itak je premrzlo, da bi se jih dalo očistiti.

Zimske radosti

Popravni izpit

V navalu navdušenja, da nova pečica končno dela, sem v petek pekla še muffine. V četrtek sem v pecivo pozabila dati začimbe, tokrat pa jajca. Me zdeluje starost ali pa je to pač tako, če delaš več stvari hkrati? Kljub temu so bili muffini užitni. Pravzaprav jim ni nič manjkalo - mogoče so bili malo bolj bledi.
Včeraj pa sem ponovila peko še z jajci in takole so muffini izgledali, ko so prišli iz pečice.

Proti petkovim so imeli malo lepšo barvo, ampak po okusu pa ni bilo nobene razlike.
Pa še recept - mogoče mi bo prišel še kdaj prav, če slučajno založim kam svoj zvezek z recepti ;)
V posodo damo eno in pol skodelico mueslijev, pol skodelice sladkorja, eno žličko začimb za jabolčni zavitek, eno vrečko vanili sladkorja, eno in pol skodelico mleka ter tretjino skodelice olja. Premešamo in pustimo stati vsaj ene pol ure, da se kosmiči napnejo. Potem lahko vmešaš še dve stepeni jajci ali pa tudi ne - na koncu ni nobene razlike - ter dve skodelici polnozrnate moke in en pecilni prašek. Vse skupaj na hitro premešaš in naložiš v pekač za mufine ter na 180 stopinjah pečeš okoli pol ure.

Lumpika

En del našega večernega rituala. Najprej kopanje ...



potem pa še malo skakanja po postelji.



Posnetki (predvsem drugi) ne prikazujejo povsem realnega stanja, saj mala lumpika pred kamero noče zganjati vseh vragolij, ki jih obvlada ;)

Napredujem

Potem, ko je moj "trener" v sredo ugotovil, da stopam preveč na široko in prekratek čas drsim, sem včeraj vadila samo tehniko. Nič vožnje po prelepih progah na Rogli, samo krogi na štadionu. V uri in 10 minut sem naredila 35 krogov, od tega 30 krogov brez palic. Je bilo naporno, ampak se je splačalo.



Hvala lubi, da se trudiš z mano ;)

No pa sprobajmo, če dela

Po skoraj dveh mesecih sta se včeraj končno prikazala kar dva mojstra in zamenjala grelec v moji novi pečici. Preden sta odšla sta jo sprobala, ampak na kratko: počakala sta le toliko, da se je segrela na 250 stopinj in ker varovalke ni več vrglo ven, sta proglasila, da dela. Baje. Itak je eden izmed njiju pri prejšnjem obisku izjavil, da s pečico sploh ni nič narobe, čez minuto pa je že bila tema. Torej je bil potreben malo daljši test in ker smo sladkosnedi, je padla odločitev, da bo krstna peka nekaj sladkega. Nekaj kar se hitro naredi. Pa sem se odločila, da po spominu naredim "jabolčni drobljenec".
Pred prvo uporabo pa je bilo potrebno pečico še pregreti. Po navodilih: 250 stopinj za 15 minut. Še en test, preden sem se spravila pečt. Boljše, da crkne med testom kot da ostanemo z napol pečeno sladico. Na srečo ga je pečica uspešno prestala
Potem pa sem se končno spravila k peki. Najprej sem v pekač dala na kockice narezana jabolka (3 in pol - eno polovico pa sva vmes pojedla) in posipala z eno vrečko vanili sladkorja. Ko je bilo že v pečici sem se spomnila, da sem pozabila dati še začimbe za jabolčni zavitek (mešanica cimeta, klinčkov, ...), ampak je bilo že prepozno. Nič hudega, ker je bilo ravnotako užitno. Potem pa sem v posodi zmešala moko (3/4 skodelice), muesli (3/4 skodelice) in kokos (1/2 skodelice) ter to prelila z mešanico stopljene kokosove masti (okoli 50 g ker sem odrezala od oka) in ene velike žlice medu. Vse skupaj sem malo premesila, da so nastale malo večje drobtine, in naložila čez jabolka. Potem pa sem vse skupaj dala v pečico, ki se jo vmes ohladila na 180 stopinj.

Po pol ure peke pri 180 stopinjah ...

in čez deset minut ...

Ali je bilo tako dobro ali pa smo bili tako lačni, ampak za pozneje ni ostalo nič ;)

Živa pa je tudi že pobrala nekaj od dedija ;)

Sredino popoldne na Pohorju

V Mariboru oblačno, na Arehu pa sonce.

Po kar nekaj urah vadbe po štadionu na Rogli je prišel čas, da sprobam prave tekaške proge. V nedeljo sem za konec tudi na Rogli pretekla najkrajšo progo, ampak tamkajšnje proge niso najbolj primerne za začetnika - ravnega ni skoraj nič in se ali mučiš v klanec ali pa na spustu moliš boga, da se ne raztreščiš ;)
Na Arehu pa je druga zgodba. Osrednji del 2,6 km proge je bolj ali manj raven in sem lahko utrjevala svoje znanje.

Po dobri uri vožnje gor in dol, sem postala prav ponosna na sebe kako dobro mi gre in sem hotela pokazati Ivotu kako dobro obvladam. Potem pa rahlo razočaranje - palice zapikujem preveč na široko, pa noge mam preveč narazen, pa premalo časa drsim, ... Pa sva še malo povadila tehniko.
Da se bom vozila tako kot treba, pa bo potrebno še kar nekaj vaje in potrpljenja.

Za konec pa sva se šla še malo razvajat v savno v hotelu Bellevue. Bila sva prijetno presenečena nad urejenostjo in prijaznostjo osebja pa tudi cena je precej nizka. Škoda edino, da nimajo infra savne in bazenčka z mrzlo vodo. Imajo pa tunel presenečenja, ki je rabno tako "šokanten" kot bazenček ;)