Sem pa vseeno dosegla zastavljeni cilj (iti pod 50 minut), saj se je štoparica ustavila pri 49:51, proga je pa bila malo daljša, saj je Sebijin Garmin nameril 10,2 km.
Je pa bil to daleč najboljše organiziran tek v Mariboru in bližnji okolici, na nivoju Ljubljanskega maratona in maratona Treh src v Radencih. Darilna vrečka je na prvi pogled izgledala bolj boga, dejansko pa zelo bogata. Namesto plastične vrečke smo dobili lepo bio razgradljivo vrečko, notri pa povratno karto za Pohorsko gondolo, karto za Pohorsko sankališče (Pohorjejet) in karto za nočno smuko, pa plastenko Isostarja ter bone za topli obrok, pijačo in topli napitek po teku. Precej več kot bi človek pričakoval za 14 evrov štartnine (skupinska, z lastnim čipom). Tudi okrepčevalnice so bile bogato založene. Na 10ki je bila prva na 5 km, potem pa do cilja še dve. Ves čas so bile vse ceste so bile zaprte za promet. Pa še šotora za preoblačenje in garderoba. Edino šotor s hrano je bil malce premajhen za tako množico tekačev, ampak smo se malce stisnili, pa je šlo. V glavnem odlično! Upam, da naslednje leto spet bo.
Rezultati v žensk na 10 km in v kategoriji C (ženske od 35 do 39 let).
Ni komentarjev:
Objavite komentar