ponedeljek, 1. marec 2010

Športni vikend

V soboto zjutraj sve se z Živo lepo najedle, poslale Ivota domov, da se malo uči (pa vmes malo skoči še na Roglo, seveda ;)), midve pa v avto in v MS na obisk k dediju in babici. Ker sem med tednom prešpricala dolgi tek, je bila to tudi dobra prilika, da nadoknadim zamujeno. Dedi je namreč zakon in ko je na sceni, Živa ne rabi več mame - dedi jo namreč večino časa nosi, ustreže veliki večini njenih želj, jo tu in tam podkupi s koščom čokolade ali keksom, ter pelje gledat kure.
V Prekmurju sem do zdaj dolge teke vedno tekla na relaciji MS - Odranci, tokrat pa sem izbrala čisto novo. Malo zato, ker je že v MS kar precej pihalo in na odprti prekmurski ravnici zna biti veter še bolj nadležen, malo pa zaradi spremembe okolja.


Ker je moj nosač pijače ostal doma in ker ob poti ni skoraj nobene trgovine - ena je na Tišini, pa dve v Radencih, kar pa je za tako razdaljo premalo - mi ni ostalo drugega kot, da si sama nosim pijačo. Pas s štirimi flaškami se je izkazal za kar dobro rešitev. Zadeva skoraj nič ne skače okoli pasu, edino počasi se premika od leve proti desni, kar pa tudi ni preveč moteče. Ima pa še dva žepka z zadrgo kamor se da natlačiti kar nekaj gelov ter še dva majhna žepka na ježka kamor lahko natlačiš na primer robčke. V glavnem kar uporabna zadeva.

Proga se je izkazala za super. Na prekmurski strani dajo vasi kar dobro zavetje pred vetrom, pa tudi prometa ni skoraj nič. Ob glavni cesti je povsod širok pločnik/kolesarska steza, na prleški strani pa med vasmi traktorska cesta, skozi vasi pa tudi tukaj širok pločnik s kolesarko stezo. Od Vučje vasi nazaj čez Muro do Kroga je malo makadamske poljske poti, ki pa tudi v tem času ni bila blatna. Za naslednjič moram pogledati le variante kako bi jo podaljšala za par kilometrov.

V nedeljo dopoldan pa zimska stalnica - zimski pokal Peš na Pohorje, tokrat zadnjič v tej sezoni. Sobotni dolgi tek sicer ni pusti nobenih bolečih nog, čisto sveže pa tudi niso bile. Tako sem lepo počasi štartala in se do stmine lepo ogrela, potem pa začela s prehitevanjem. Čas ni bil omembe vreden, sem pa proti vrhu že kar fajn sopihala.


Dereze so tudi tokrat bile dobra izbira, saj je bilo na progi vse od blata, ledu, snega do zamrznjene zemlje.


Za konec pa sve s Sebi izkoristile še nagrado, ki sva jo za Valentinovo dobila na portalu www.pohorje.org in se tri ure razvajale v savni. Uh, je pasalo!

2 komentarja:

  1. Upam, da ti bo še kdaj ostala takšna fajn nagrada od Valentinovega... Super je bilo! Hvala Dexi ;-)

    OdgovoriIzbriši
  2. @Sebi, malenkost ;)
    @Tatjana, paše mal zamenjat traso teka a ne pa se mal sprehodit po selu ;)

    OdgovoriIzbriši