petek, 26. marec 2010

Rimska avantura

Začelo se je že v petek popoldan, ko sem se z vlakom odpravila v Ljubljano, kjer smo se dobili s preostalimi udeleženci - Bojanom, ki nam je zrihtal karte za vlak, in njegovo spremljevalko, Ireno, ki nam je večini uredila prenočišče, Karlijem, Arifom, Francijem, Sandijem, Mirotom, Igorjem ter njegovo ženo. Dve uri čakanja v Ljubljani sem izkoristila za čvek z Leonom s katerim se nisva videla že od poletja. Sledila je krajša vožnja do Villacha, kjer smo morali počakati na vlak za Rim. Dobro urico čakanja nam je s svojimi blodnjami popestril avstrijski pijanček. Potem pa na vlak za Rim, kjer smo se namestili v dva kupeja in večino poti prespali - vsaj nas pet v našem kupeju, ki smo se razporedili po raztegnenih sedežih kot sardine v konzervi.
V Rimu smo najprej kupili zemljevid in poiskali pot do hostla.

Ena skupinska pred želežniško postajo - Karli in Arif pa sta že pobegnila do svojega hostla.

Kljub zemljevidu smo malo blodili po ulicah in hostel našli po principu "okoli riti v žep". Ker sobe še niso bile pripravljene smo odložili prtljago in se s podzemno odpravili na Expo po štartne številke.

Po dobri uri čakanja v vrsti smo končno prišli noter, prevzeli štartne številke, super rukzak, ki smo ga na maratonu morali uporabiti za oddajo prtljage, majico, navodila za dan D in še nekaj reklamnega materiala. Pogledali smo še kaj so ponujali razstavljalci - dosti tekaške robe, cene pa dokaj visoke - ter odšli še na Pasta party. Prvič v življenju sem na Pasta partyju morala plačati krožnik makaronov. Saj so bili dobri, ampak 6 EUR pa je malo previsoka cena!

Na izhodu smo srečali še nekaj drugih udeležencev iz Slovenije.

Nazaj grede smo si malce ogledali tudi "prizorišče zločina" in ostale znamenitosti v okolici. Štartno/ciljni prostor je bil že pripravljen.

Gladiatorji niso bili pripravljeni pozirati, če niso vidli evrov ;)



Soba v hostlu se je izkazala za povsem solidno. Preostanek dneva smo preživeli kar v sobi - poležavali, čvekali in pripravili vse potrebno za naslednji dan. Ob 9h pa ugasnili luč in spat. Zgodaj, ampak je bilo potrebno zgodaj tudi vstati - štart maratona je bil že ob 9h, mi pa smo morali oddati prtljago do 8h.

Naša trojka pripravljena za "boj".

Na maraton je bilo prijavljenih okoli 12000 ljudi in gužva se je začela že na metroju ter nadaljevala vse do prostora, kjer so čakali tovornjaki na našo prtljago. Še zadnje preoblačenja in priprave, ter seveda obvezen skok do wcja.


Potem pa počasi proti štartnemu boksu.

Tam sve z Ireno srečali še Bojana in Igorja. Nagledovala sta si zajčke za 3:45, jaz pa sem premišljevala, če naj grem z zajčki za 4:00. Po treningih sodeč, se mi je zdelo, da bi lahko bila malo hitrejša in sem se odločila, da grem kar po svoje in kar bo bo. Nekaj minut pred štartom Irena pove: "glejte strelce ob ograji, haha". Hmm, mogoče bi pa jaz tudi šla. Briga me, itak me noben ne pozna. Je bila pametna odločitev, saj bi morala drugače ob poti iskati primeren plac, ki ga pa ni bilo, pred dixiji pa vrste. Je pa malo manjkalo, da bi zamudila štart.
Kljub gužvi smo začeli s solidnim tempom in prve kilometre je kar letelo. Malo sem se bremzala, me pa je ves čas tudi mučilo vprašanje: kaj pa če zmorem več kot mislim? Če me bo pobralo, se bom pač mučila do konca, edino kar se ne sme zgoditi je, da me prehitijo zajci za 4:00.
Do polovice je šlo zelo dobro (1:56:21), ampak sem vedela, da ni šanse, da zdržim tak tempo še naprej. Potem pa se je počasi začelo in od 30 km naprej je bilo pravo mučenje. Na vrh vsega pa še tlakovana cesta, vedno ožje ulice, ovinki in gužva hujša kot na začetku. Zadnjih nekaj kilometrov se okolice sploh ne spomnim, saj sem konstantno gledala pod noge, da se slučajno ne bi raztrešila kot nek tekač malo pred mano. Pravo salto je naredil!
Na Piazza del Popolo na okoli 37 km so me dohiteli še zajčki za 4:00. Nič, kar je je, sem si rekla, zdaj se jih pa drži! Še malo vijuganja po ulicah in malo pred 40 km smo bili tam kjer smo začeli. Še en klanec, tlakovan seveda in za ovinkom se je prikazal slavolok in za njim Kolosej. Še malo pa bo konec. Pri Koloseju pa spet klanec, na srečo asfaltiran. Še zadnji ovinek, potem pa rahel spust v ciljno ravnino. Zajčki za 4:00 so bili malo pred mano. Začela sem šprinatati - če lahko temu sploh tako rečem, saj je bil moj tempo na zadnjih 194 metrih 4:54! Končno v cilju! Hvala bogu, ker ne bi mogla narediti niti koraka več!
Ura je kazala 4:00:32 oziroma 3:58:59 neto. Jupiii! Uspelo mi je priti pod 4 ure!
Mogoče bi lahko z malo bolj pametnim pristopom (malo počasneje na začetku ;)) bila na koncu hitrejša, mogoče pa bi me po 30 km pravtako začelo pobirati. Lahko, pa da bi se tudi ta pristop izjalovil. Glavno, da je bil cilj priti pod 4 ure dosežen. Bom to taktiko sprobala na naslednjem maratonu.

Najprej sem se javila mami, da sem še živa in napisala sms za ostale, ki so doma čakali na novice, potem sem šla poiskat svojo prtljago in počakat na Ireno in Mirota.
Čez pol ure pa je bilo že precej boljše. Malce smo se raztegnili in okrepčali, potem pa preoblekli in počasi odpravili do hostla. Planirali smo še nekaj ogledov znamenitosti, ampak čas, ki smo ga imeli na razpolago je kar hitro minil in z ogledov, razen kar smo videli spotoma, ni bilo nič.

Miro in Irena.

Naša skupinica na analizi po maratonu pred odhodom na vlak.

Še zadnja fotka naše trojke :)

Nazaj grede pa smo na vlaku spet ubrali spanje po principu sardelic v konzervi. Tokrat je bilo malo manj udobno, saj smo dobili v kupe še eno sopotnico, pa tudi dokaj boleče je bilo ležati v enem položaju več kot pol ure. Je pa bilo definitivno boljše kot pa sedenje.

Hvala vsem za odlično družbo! Hvala Dušanu, ki nam je organiziral skupinsko prijavo s katero smo ogromno prihranili, Bojanu za organizacijo prevoza in Ireni za rezervacijo prenočišča! Pa Ivotu, ki me je prišel iskat v Ljubljano, zmasiral moje boleče noge, ...
Čeprav je bila prva moja misel, ko sem prišla v cilj, da mogoče maraton ni za mene in bo boljše, če ostanem pri polovičkah, saj zahtevajo manj treninga in na tekmi vsaj časovno manj trpiš, pa sem zdaj že drugega mnenja. Maraton še bo! Izbran pa je že tudi skoraj ;)

Ni komentarjev:

Objavite komentar