Ormoški polmaraton

Ko sem v soboto zvečer na TF videla profil proge me je kar stisnilo. Še dobro, da sem se zmenila z Urošem in Leonom, ker bi drugače mogoče ostala kar doma. Sploh, ker je zjutraj zgledalo kot, da bo deževalo. Pri prijavah je šlo kot po maslu - sem pa po prijavnici ugotovila, da so me malo pomladili, potem pa mi je Leon povedal, da so me na seznamu, ki je visel na ograji kar konkretno postarali - letnik 1960 pa že nisem :))) Potem ugotovim, da sem pozabila napolniti telefon in imam samo še dve črtici. Eh, verjetno bo že zdržal dve uri, si mislim. Malo pred štartom pa vidim, da je samo še ena. S Fiftijem se zmeniva, da greva skupaj, tempo okoli 5:40 min/km. Malo morgen. Že na štartu smo se zagnali kot norci, potem pa je šlo tako tudi po prvem klancu. Tempo hitrejši kot na treningih, pulz pa v višavah. Tak bom crknila na koncu, sploh ker bo glede na to, da gre zdaj po klancu navzdol, potem šlo navzgor. Kaj bo pa bo, si mislim.

Vir

Okoli petega kilometra je Fifti ugotovil, da lahko gre še hitreje in je potegnil naprej. Nekaj časa mi ga je še uspelo zasledovati, po obratu pa se je razdalja med nama počasi povečevala. Zgleda se je odločil, da ga noga vseeno ne boli tak fejst. Izbrani mp3ji s Sebijinega CDja so bili zadetek v polno. Samo, da bi mi telefon do konca zdržal. Pa ni. Dva kilometra pred koncem, glih ko bi mi najbolj koristil, je spustil dušo. Glavno, da je nisem jaz. Kljub temu, da sem mela celi čas kar visoki pulz, sem se počutila dobro in če bi mela jajca, bi lahko bila še kakšno minuto hitrejša. No, pa tudi zdaj mi ni šlo tak slabo - kar precej boljše kot sem mislila, da mi bo - 1:53:26, kar je bilo zadosti za 7. mesto absolutno in 2. mesto v kategoriji.

Vir

Je pa bil res fajn tek - dobra organizacija, dobra družba, pa še vreme je sodelovalo. Predvsem pa razgibane proge niti niso tak slabe. Bomo videli kak bo šlo čez dva tedna v Radencih kjer je ravnica.