Gremo laufat

Po dolgem času spet z vozičkom. Krema za sončenje in kape na glavo, ker je ob 9h zjutraj že kar fajn žgalo. Malo me je bilo strah, če slučajno Živa ne bi hotela sodelovati - bi bilo kar možno, ker med njivami trenutno ni kaj dosti zanimivega za videti.

Čeprav zgleda enostavno, pa niti ni. Trpijo pa predvsem roke in ramena. Za začetek sve kombinirale tek in hojo. Drugo nama niti ni preostalo, saj po makadamu gre precej težko - sploh, če nimaš zadosti napumpanih gum (voziček na žalost nima senzorjev za pritisk ;)) ). Po asfaltu, pa večinoma tudi dobro utrjenih poljskih poteh, pa kar leti. Kot se je izkazalo že po dvajsetih minutah, so bili moji strahovi brezveze - Živa je kar sede zaspala - makadam je zakon za uspavanje ;)

Spanje ni trajalo preveč dolgo (standardnih pol urce), je pa dobra volja zdržala do doma.

Zgleda bove šle še kdaj :)