Kot se za pravi gorski tek spodobi je bilo 700 višincev na progi dolgi 13,8 km. S tem, da je bil vzpon večinoma v prvih devetih kilometrih, potem pa malo spusta, pa malo po ravnem in spet malo spusta, za konec pa kar konkreten breg. Tokrat je bilo na štartu malo več žensk (11) kot zadnjič na Rogli (4). Bernarda je potegnila daleč naprej takoj na začetku, jaz pa sem se odločila, da se bom poskušala držati Tadeje Rožič kolikor bo šlo. Pa je šlo skoraj do konca. Kljub temu, da sem jaz strmejše dele prehodila, ona pa je držala konstanten tempo od začetka do konca. Na spustih mi je celo uspelo malo potegniti naprej, ampak na zadnjem spustu tik pred zadnjim vzponom je švignila mimo mene. Kljub temu sem imela super čas. Še mene je presenetilo, ko sem pogledala na uro in videla 1:24:23, samo slabih 5 minut za Bernardo, 17 sekund za Tadejo in slabe 3 minute pred četrtouvrščeno.
Prve tri v kategoriji od 30 do 39 let.
Prvi trije absolutno med moškimi in ženskami.
Je pa to tekma na katero se splača iti. Ne samo, da je trasa prelepa, tudi organizacija je na vrhuncu: dobro označena proga s kilometerskimi oznakami in redarji na vsakem križišču. En kup okrepčevalnic, na katerih ponujajo samo vodo, ampak na tako kratki tekmi drugega niti ne potrebuješ. V cilju pa kar ti poželi srce: energijske pijače, voda, čokolada, jabolka in banane, pa še pasulj s prekajenim mesom in žemljico, pa pivo zraven. Pa seveda pokali in nagrade za prve tri absolutno. Odlično, res!
Avtor fotk je Boris Rožič. Rezultati pa so
tukaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar