Radenci

Nervoza pred tem tekom se je začela že po Ormoškem polmaratonu. Rezultat tam je pokazal, da bi mi v Radencih lahko upelo odtečti polmaraton pod 1:50, še posebej če bi imela osebnega zajca. Ampak prav taisti zajec mi je hkrati "grozil", da v Radencih ne bom imela Polarja, ker se preveč obremenjujem s pulzom, pa s časi na kilometer, pa če bom crknila kilometer pred ciljem, ... Baje sem hujša kot, če bi šla postavljat svetovni rekord. Svetovnega rekorda res ne morem popraviti, lahko pa bi morda izboljšala svoj PB iz leta 2007. Zadnja tekma pred nosečnostjo, ko mi je v Radencih uspelo odtečti polmaraton v 1:48:55. Če bi mi to uspelo bi bilo fantastično, sploh ker sem takrat trenirala enkrat več kot zdaj.
Potem sem se začela obremenjevati z vremenom. Kaj pa če bo vroče kot lani? Kaj če me bo spet začelo zaradi vročine in sopare pobirati že na začetku in bo cel tek eno samo mučenje. Vsak dan sem spremljala vremenske napovedi in bolj se je bližal dan D, bolj so kazale da bo dež. In to ne kakšno blago rosenje, ampak konkretni nalivi. Verjetno ne rabim povedat, da sovražim tek po dežju :) Naj lije. Je že boljše kot vročina. Bom imela kapo s šiltom in me dež ne bo tako motil.
Potem sem med posedanjem v Vogauu prejšnjo soboto še prehladila mehur. Kako za vraga naj tečem, če pa me nostop tišči lulat? Pa sem se nalivala z urološkim čajem in petek, en dan pred dnevom D, je zgledalo vse ok. Hvalabogu!
Potem pa zvečer ugotovim, da sem v Mariboru pozabila svojega Polarja! Panika! Kako naj tečem brez Polarja. Sploh se ne spomnim kdaj sem nazadnje tekla brez Polarja. No, zdaj kaj je je, v Maribor se zaradi ene brezvezne ure ne bom vozila, bo že Ivo stiskal čase na kilometer, koliko imam pa pulz pa je itak boljše, da ne vem.
Zjutraj pa prijetno presenečenje - nič dežja, samo oblačno in vetrovno ter precej hladno. Enako vreme kot leta 2007. Če ne bo severni veter preveč močan, bo super!
Ampak kaj oblečti, da ne bo premalo ali pa preveč. Jaz sem se odločila da oblečem kompresijske dokolenke, tričetrt pajkice in majico s kratkimi rokavi ter za začetek še majico z dolgimi rokavi čez in jo potem po potrebi slečem. Med čakanjem na štart sem pa čez vse to navlekla še 150 l vrečo za smeti. Bila sem največje čudi naokoli - ne vem sicer zakaj, ker je to v tujini kar običajna praksa v takšnem vremenu - mi pa je bilo kar precej bolj toplo kot pa brez. Na štartu sem potem ugotovila, da je majica z dolgimi rokavi preveč, na koncu pa se je izkazalo, da bi bila zadosti že majica brez rokavov.
Med tekom pa sem se počutila kot "zvezda". Moj zajček ni bil samo zajček, ampak mi je tudi nosil pol litrsko plastenko vode, mi držal zaveterje, odpiral gele, ... Niti enkrat se mi ni bilo potrebno ustaviti na okrepčevalnici. Niti ena sekunda ni šla v nič. S pulzom se tudi nisem obremenjevala - po občutku sodeč ni bil strašno visok, ker bi lahko tak tempo držala še kakšen kilometer več, hitreje pa moje noge niso hotele iti. Priznam pa, da me je ves čas mučilo kako hitro sploh tečeva in če ne bi na desetem kilometru moje vprašanje slišal še en tekač in povedal številko, mislim da ne bi vedela do konca ;)))
Sicer sem vmes malo "popustila" ali pa je bil kriv veter v prsa, ampak na koncu nama je uspelo priti v cilj v času 1:47:25! Juhuhuu! Nov PB!

Zgleda pa res malo preveč maham z rokami (by Sebi), čeprav se meni med tekom sploh ne zdi, da bi nekam strašansko mahala.

Hvala lubček, da si mi pomagal do PBja. Brez tebe mi ne bi uspelo!