Zadnja in prva hkrati

Pozimi je bil za mene vzpon na Pohorje tedenska stalnica, ko pa se je zaključil zimski pokal, pa so se končali tudi moji pohodi na Pohorje. Enkrat sve se sicer odpravile skupaj s Sebi (in sve celo naredili dva zaporedna vzpona), potem pa do prejšnjega tedna nič več. Potem pa sem na TF videla razpis za kolesarski in tekaški vzpon na Pohorje. Pa sva se seveda prijavila in v torek spravila peš gor, da vidiva, če je breg še tako strm kot pozimi. Meni se je zdelo, da še bolj, saj sem skoraj crknila do vrha ;)) Nič hudega, v soboto bomo itak šli gor po Kordeku kjer je malo bolj položno in kaj bo bo.
Za soboto je bilo napovedan dež celi dan in zjutraj je res lilo, potem pa se je razjasnilo in izgovora, da ne bi šla, ni bilo več. Na štartu pa presenečenje: prijavljenih nas je bilo samo 6 tekačev in skoraj 100 kolesarjev! Zgleda so vsi ostali tekači šli na druge prireditve - v tem času jih je itak kot listja in trave.
Ker hribov, razen krajših klancev skorajda ne tečem, sem vedela, da bom morala vmes malo tudi hoditi in za cilj sem si postavila, da pridem gor v 1:15.
Takoj po štartu smo se tekači porazgubili med množico kolesarjev - edino Zvoneta sem imela ves čas na vidiku. Kmalu sem ugotovila, da skoraj nič nisem počasnejša, če strmejše dele prehodim, kot pa, če počasi tečem. Že po ravnem imam bolj slab občutek za razdaljo, v hrib pa sploh ne. Po 45 minutah vprašam kolesarja, ki me je ravno dohitel, koliko je prevozil do zdaj in mi pove da 5,5 km. Kaj?!?! Če bom tako nadaljevala bom rabila do cilja uro in pol. Nič, konec lenarjenja, bo treba malo več tečt. Hvala bogu je tudi klanec postal malo bolj položen in mi je kar šlo. Potem pa naenkrat, ravno ko sem hodila, zaslišim: "Ne mi zabušavat!" Ivo! Ko mi je povedal, da je do cilja samo še malo (čeprav ni bilo tako malo ;)), se dobila malo poleta in sva skupaj odtekla do cilja. 1:11:40! Ni slabo, bi pa lahko bilo precej boljše. Sploh, če upoštevam, da sem imela še dovolj energije za ciljni šprint in nisem izdihnila poleg.
Takole pa je zgledalo tekaško omizje po podelitvi pokalov in medalj po kategorijah:

Od šestih tekačev, smo bili štirje edini v naši starostni kategoriji in smo tako pobrali 5 pokalov za prvo mesto in eno medaljo za drugo mesto.
Če pogledam rezultate, pa tekači v primerjavi s kolesarji sploh nismo bili tako počasni. Še meni, ki sem bila zadnja, je uspelo prehiteti 11 kolesarjev, Ivo, ki pa je bil prvi (in je v cilj prišel dobrih 19 minut pred mano) pa jih je prehitel kar 37!
Naslednje leto bo tekaška udeležba sigurno boljša in bo motivacija tudi malo večja, tako da se bom tudi morala malo bolj potruditi. Ampak bova morala začeti malo več trenirati tudi daljše klance ;)