ponedeljek, 2. februar 2009

Ljubo doma kdor ga ima

Fotovir

Midve ga trenutno nimave. Streho nad glavo sicer imave, saj sve že od decembra pri mojih starših, ključev od najinega stanovanja pa še vedno ne. Pri babici in dedku je sicer lepo, bi pa bilo še lepše, če bi bile v svojem stanovanju v Mariboru. Že sredi novembra sem našla stanovanje in dala zanj aro. V agenciji so mi zagotovili, da s stanovanjem ni nobenega problema in da prepoved odtujitve, ki je vknjižena v zemljiško knjigo ni problem, saj sta lastnika stanovanje odplačala in ko bodo pridobili izbrisno pobotnico - nepremičninski agent mi je zagotovil, da bo to zrihtal v parih dneh - bomo lahko sklenili posel. Zdaj je že februar in izbrisne pobotnice še vedni ni. Najprej ni mogel dobiti nobenega na telefon, potem so se izmikali in zavlačevali, po malo posredovanja lastnice nepremičninske agencije so rekli, da tega sploh ne rabimo, ker se lahko sedanja lastnica vpiše v ZK brez tega, potem je odvetnik nepremičninske agencije rekel, da to ni možno in jim poslal uradno zahtevo za izbrisno pobotnico in zagrozil s tožbo, če je v 8 dneh ne dajo. No, to jih je malo zdrmalo, da so končno povedali kje je problem. Nimajo nobenega, ki bi to izbrisno pobotnico podpisal. In to že več mesecev ne, ker je direktor oktobra odstopil, novega pa še nimajo. Nobenemu izmed nas ni jasno kako je lahko firma brez direktorja par mesecev. Kdo pa potem podpisuje račune, če nimajo podpisnika? Baje bo sredi februarja skupščina in bodo določili novega, pa bomo takrat dobili tudi naš preljubi papir.

Bi kupila že drugo stanovanje - še prodajalca sta mi pripravljena vrniti aro, čeprav jima je ne bi bilo potrebno - ampak na nepremičninskem trgu je stanje bolj klavrno. Stanovanja so, ampak ne za taki denar kot sem ga jaz pripravljena dati (kredita do konca življenja ne mislim imeti ;)), če pa se najde kakšno, pa ni vredu. Pa nimam nekih strašnih zahtev, ampak za staro stanovanje potrebno obnove, pa ne mislim dati skoraj toliko kot novo.
Upam, da kmalu rešive najin stanovanjski problem, do takrat pa je moj moto Sri Chinmoyev aforizem, ki sem ga štiri krat zaporedoma dobila na zimskem pokalu na Pohorje:

Sanjaj, sanjaj, sanjaj!
Ne boš imel časa za obup!

2 komentarja:

  1. Ojla, očitno je tudi neki pomen v tem aforizmu, če je že štirikrat prišel v tvoje roke. Sanjaj res na veliko, boš videla vse se obrnilo tako kot se mora. In ti boš z velikim nasmehom na obrazu, bogata še za eno življensko izkušnjo. Nič ni preveliko, nič ni preveč čudovito,nič ni nemogoče. Se vidimo v nedeljo. Lp, Barbi

    OdgovoriIzbriši
  2. Štirikarat isto? Pa saj človek ne more verjeti, če pa je res tako pa to definitivno nekaj pomeni.!!!

    OdgovoriIzbriši