Danes je bil en super dan!

Lepo sem se naspala - Živa tudi, saj se je zbudila samo enkrat - v Gradiški in Mariboru je bila megla, pod Pohorjem pa sonce. Z Barbi sve se sparkirale ena zraven druge, predale rukzake Inotu, ki nam jih je odpeljal do Belvija, in poiskale še Sebi. Pred štartom smo malo poklepetali še s preostalimi nedeljskimi sotrpini in s klasično zamudo (zgleda, da so nekateri udeleženci vredni več, saj jih vsakokrat čakamo) mahnili po pohorski strmini proti Belviju. Že med tednom so na tekaškem forumu pisali, da so razmere slabe, ampak si nisem mislila, da bo takšno mučenje. Do četrtka v Prekmurju sploh ni bilo snega, potem pa ga je nametalo bolj za vzorec in s temperaturami, ki so trenutno (+6 stopinj) in toplim vetrom, ga do jutra itak ne bo več. Sneg je bil kot pesek. Na vsakem koraku je zdrsavalo, stopnic skoraj ni bilo, pa še gaz po strmmini je bila narejena z dolgimi koraki. Pa še Barbi mi je do zadnje strmine dihala za ovratnik. Dober način, da daš vse od sebe, ker drugače bi šla s penzionističnim tempom. Se vsaj enkrat tedensko pošteno namučim. Moj čas danes ni ravno za hvalit - 56 minut pa še nekaj. Če bi bila malo hitrejša, bi vsaj dobila še Knoppers. No, pa nas je Barbi pocartala z arašidovimi čokoladicami. Božansko! Ko smo se tako okrepčali, pa smo štiri babe (jaz, Sebi, Barbi in Žiža) in Inot mahnili še na sprehod proti Arehu. Dobra družba in lepo vreme - kaj bi si drugega še človek želel. Upam, da še kdaj ponovimo. Po možnosti v bližnji prihodnosti ;)