ponedeljek, 31. avgust 2009

Pain in the butt

Po ubijalskih intervalih prejšnji torek (6 krat 1200 m s tempom 4:40 min/km in 3:00 min pavzo vmes) me je začelo malo špikati v levi ritnici. Ni se mi zdelo nič kaj kritično. Med petkovim tempo tekom pa je postala bolečina in po 7 km forsiranja, sem se odločila, da lepo na izi zaključim, ker nima smisla. Itak sem šla z pretiravanjem predaleč, ker se je bolečini v ritnici pridružila še sevajoča bolečina vzdolž zadnje stegenske mišice proti kolenu.
Po malce googlanja včeraj sem prišla do naslednjega bojnega plana:
  • malo tekaške pavze - če bo v sredo boljše, grem probat tečt, intervali pa do nadaljnjega zamenjani s tempo tekom
  • sprehod vsako popoldne ali pa spiner zjutraj
  • strečing

  • samomasaža s teniško žogico

Vir

Ta samomasaža je presenetljivo učinkovita - po parih minutah je sevajoča bolečina izginila, piriformis pa še vedno boli, ampak precej manj.

Ker sem podobne probleme imela tudi po porodu, ampak takrat ne zaradi teka, temveč ležanja
pretežno na enem boku, se mi zdi, da bi znalo biti tudi zdaj to eden od vzrokov (poleg celodnevnega sedenja v službi). Takrat se večinoma ležala na levem boku in me je bolela desna stran, zdaj pa sem obrnila posteljo in opažam, da spim večinoma na desnem boku. Torej se moram ponoči še načrtno obračati z boka na bok. Se že počutim kot čevapčič na žaru ;))

Ni komentarjev:

Objavite komentar