Adijo pleničke - še nekaj časa ne

Medtem, ko nekateri Živini vrstniki že nekaj tednov skačejo naokoli brez pleničk, jih mi še veselo uporabljamo in podpiramo Pampersovo in Unicefovo akcijo "1 pakiranje = 1 cepivo, ki reši življenje". Ampak glede na to kako zgleda zadnje dni pa bomo mogoče v kratkem tudi mi brez pleničk.
Že pred nekaj meseci smo začeli uporabljati kahlico - je kar težko spraviti pokakano pleničko z otroka, ki ne more biti sekundo pri miru, plus verjetno ni potrebno napisati, da to ni najbolj dišeča zadeva. Potem sem se naveličala praznjenja in pranja kahljice, pa sem kupila nastavek za WC. Potegneš vodo in je opravljeno.
Uganiti kdaj bo treba kakat nikoli ni bil problem, saj ima dokaj redno uro, pa še opazi se, ko se spravi k stvari. Potem pa hitro "A greš kakat na WC?" in že smo šibali v kopalnico. Včasih se je malo upirala, zdaj pa ji je prav zabavno, ker hodi na WC kot velika punca.

Če se je treba malo bolj skoncentrirati in ne želi, da jo kdo pri tem gleda, se pokrije z brisačo čez glavo :D

Zdaj pa smo začeli še z lulanjem na WC. Čez dan ima pleničko, zvečer po kopanju pa je brez. Po lastni želji - je kar sama ugotovila kako je lepo, če te nič ne ovira. Potem pa jaz nonstop sprašujem "Živa, a boš lulala?" saj sama skoraj nikoli ne pove, da bi šla. Zgleda se preveč dogaja, da bi bila pozorna na to, saj ko se spravi v posteljo (s sveže namontrano pleničko seveda) in ji ni najbolj za spanje takoj začne z "Živa gre kakat!" ali pa "Živa bo lulala!". Seveda takoj letimo na WC in že je akcija.
Včeraj pa sem se spomnila kako vsem rada razkazuje štemple, ki jih dobi pri zdravnici in govori "Glej kaj ma Živa!". Pa sem ji obljubila, da ji bom narisala štempla, če bo povedala, da gre lulat. Na koncu je Pikapoko na roko narisala tudi ona.

Bo pa definitivno treba iti v nabavo prave štempiljke, da ne bove obe popisani s kulico ;)