Priprave na Ljubljanski polmaraton

Še 17 tednov je do Ljubljanskega maratona. Letos bo spet polovička - treningi za celega mi trenutno ne znesejo. No, za treninge bi se še našel čas - na isti način kot zdaj - z vstajanjem ob 5h zjutraj - večji problem je zadosti počitka. Težko je otroku rečti "pusti me malo pri miru in se idi igrat sama, ker sem crknjena, me bolijo noge, ...", če pa jo itak malo vidim. Poleg tega pa se je odločila, da popoldanskega spanca ne rabi več in ji je čisto vseeno, če bi pa meni pasal. Pa sem našla idealen plan, po katerem tečeš samo trikrat tedensko. Na spletni strani sicer so plani in večina tebel, manjka pa tabela hitrosti za intervale. Pa sem naročila knjigo "Run less, run faster". V njej sicer ne piše nič revolucionarno novega (večina tega piše tudi v knjigi "Run fast"), je pa polna pričevanj zadovoljnih uporabnikov tega plana, ki so me še bolj navdušila.

Osnova plana so trije teki - enkrat intervali, enkrat tempo in enkrat dolgi tek. Sliši se lepo, ne? Ko sem videla kakšne so hitrosti na teh treh treningih mi je bilo takoj jasno, da se bom kar lepo namučila. Še posebej pri intervalih in tempo tekih, sploh ker sem ta dva treninga zadnji dve leti zanemarila.
Po prvem tednu sem ugotovila, da se nisem motila. V četrtek so bili na vrsti intervali. Na Polarju sem si nastavila trening in se odpravila na "štadion", ki ga je pri Kamešnici zarisal Andrej (pravtako navdušen nad programom FIRST - hvala ti!). Lahko bi tekla brez Polarja, saj so oznake na vsakih 200 m, me pa je zanimalo kako točen je pri takih kratkih razdaljah Polar. Kot sem ugotovila že tam, ne preveč, saj je piskal za konec intervala precej pred oznakami. Po Polarju je bila povprečna dolžina intervala 335.25 m, za kar sem v povprečju potrebovala 1:33 oziroma ga odtekla v tempu 4:38 min/km. Naslednjič grem torej brez treninga na Polarju, pa da vidim kaj bo takrat nameril. Pa tudi malo bolj se bom morala potruditi, saj sem tekla kar precej počasneje kot bi morala.



V soboto je bil na sporedu tempo tek. Spet trening na Polarju, ki je piskal takoj, ko sem bila izven planiranega območja. Sem skoraj spustila dušo - povprečen utrip tistih 5 km sem imela 170 - ampak se mi je uspelo držati predpisanega tempa.
Včeraj pa še dolgi tek. Po dobri uri čakanja kdaj bo nehal dež, sem vzela kapo in šla tečt po dežju. Malo je lilo, malo je rosilo, pa ene desetkrat je vmes nehalo. Naredila sem dober kilometer več in malo hitreje (ali pa mogoče tudi ne, če upoštevam Polarjevo napako) od zahtevanega. Me je malo dež priganjal :))
Čeprav ne bo lahko, se bo tekaške treninge zgleda dalo preživeti. Švic bo tekel, ampak brez truda ni napredka, a ne? Se pa bom morala malo bolj potruditi in opraviti še druga dva priporočena treninga (kolesarjenje in/ali plavanje).