Prvi dan je bilo še kar - dokler je bila babi v vidnem polju je bilo ok, drugače pa jok. Čisto razumljivo - majhna igralnica, 14 otrok, pa še 13 mamic/babic/sestric in en očka ter 2 vzgojiteljici. Dokler sva bila z Enisom še tam, je bila ful gužva. Preden sva šla nama je vzgojiteljica povedala kaj vse mora imeti vsak dan s sabo in razložila kako naj bi zgledali prihodnji dnevi. V glavnem uvajanje kot so nam ga predstavili ob vpisu v vrtec - postopoma, ob spremstvu osebe na katero je otrok navajen. Moji mami pa je povedala čisto drugače - ne bomo nič razvlačevali, ampak bomo kar presekali in naj jo zjutraj pripelje in pusti tam. Ob 10h so me seveda klicali, da Živa že celi čas joče in naj pridemo po njo. Kaj so pa delale 2 uri?!?! Vem, da imata 14 otrok, ampak zato se uvaja skupaj s starši.
Danes naj bi jo pustila tam eno uro. Glede na včerajšnji jok, smo hoteli, da je babi z njo, ampak ji ni pustila. Naj gre domov in pride po njo ob 9h. Ob 9h, ko je babi prišla po njo, je sama sedela na terasi in ni jokala. Komentar vzgojiteljice pa je bil: "Moram biti odkrita - Živa je ves čas jokala. Vaš otrok je zahteven in težaven!". Halooo?!?! Kako lahko ožigosa otroka, ki ga pozna par ur in se mu skoraj nič ne posveti?
Če jutri ne bo pustila, da je babi zraven, bo pa potrebno obiskati ravnateljico, ker to mislim, da ni normalen način uvajanja v vrtec. Mogoče pali pri večjih otrocih, pri enoletnikih pa definitivno ne.
Meni se vse bolj zdi, da vzgojiteljice grabi panika. Starši pač ne bodo mogli cel mesec hoditi z otroci v vrtec, pa se bojijo, da bodo same prepuščene milosti in nemilosti volje otrok. Navsezadnje jih bo potrebno hraniti, previjati, jim dati piti, umivati roke, se z njimi igrati, jih peljati na sprehod .. Uff.. niti pomisliti nočem na vse, kar jih čaka. Si sploh ne znam predstavljati. Ne vem pa, če je tak način res primeren .. vsaj dokler so starši še na voljo. Saj tudi starši bomo vsak dan manj z otrokom v vrtcu preden bomo končno otroka prepustili celodnevnemu varstvu. Gledamo pa mi na to iz drugega, starševskega, zornega kota. Otroka najbolje poznamo in nam je tudi najbolj hudo, če se nam zdi, da se otrok znajde v kakšni stresni situaciji. Po drugi strani je pa v življenju velikokrat tako in prej ko slej se mora vsak zase znajti in naučiti se prilagajati. Nekateri že kot dojenčki, drugi malo kasneje. Saj bo. :)
OdgovoriIzbrišiJaz si tudi ne morem predstavljati kako jih shendlajo 14 naenkrat. Vem, da jih ne nosijo nonstop po rokah - tega niti ne pričakujem. Bi pa morale izkoristiti starše dokler so tam, da jim pomagajo in bi bilo tudi za otroke dosti manj stresno.
OdgovoriIzbrišiS tem, da bi moral biti prehod bolj mehak, se definitivno strinjam. Sem pa sama ugotovila še tole: ne smeš se preveč zanašati na to, da je družabna, odprta deklica, ki ima rada družbo. Otroci točno vejo, kdaj grejo nekam samo na obisk in kdaj je zadeva resna (vrtec, varstvo). Mene je prav šokiralo, ker je bila Lana tudi zelo nenavezana name in vesela novih fac, pa mi je pri uvajanju v varstvo ob koncu porodniške ves čas jokala. To sicer ni dolgo trajalo, je pa. Tudi zdaj, ko se spet uvajamo, točno ve, da mora biti tam ves dan in se vmes malo razjoka, je pa res, da je večja in se lahko že marsikaj pomeniva, tako da ve, da pridem ponjo. Živa pa verjetno misli, da jo boste kar pustili tam ... :-)
OdgovoriIzbrišiTko da ... definitivno bi jaz na tvojem mestu ukrepala, če se ti ne zdi vse ok, po drugi strani pa vseeno pričakuj nekaj krize. Če je ne bi bilo zdaj, bi bila pa takrat, ko bi babi in starši res nehali hodit z njo v vrtec.
Danes je bilo že precej boljše. Mislim, da k vsem težavam skupaj prispeva tudi nenaspanost. Živa je namreč navajena vstajati po 8 uri (včasih potegne tudi čez 9to), zdaj pa jo budim ob 6:30. Jo spravljam spat malo prej kot ponavadi (ob 19:30, prej pa okoli 20h), ampak zgleda še vedno premalo spi.
OdgovoriIzbrišiČe pa se vrtec ne bo obnesel, pa bomo poiskali privat varuško - taka kot jo ima Lana, bi bila idealna. Tista, ki jo imamo nagledano, je skoraj takšna (zaenkrat je še v 4 sobnem stanovanju, v hišo na vasi pa se seli drugo jesen). Samo, da mi je ne speljejo.
Bom še jaz pristavil svoj piskerček. Našo starejšo punco, zdaj triletnico, sem jaz uvajal, ker sem vedel kaj bo, če jo bo uvajala mamica, čeprav dela v vrtcu in ve s kakšnimi težavami se srečujejo starši ob uvajanju. Seveda se je "tamala" drla in jokala kot da bo konec sveta, ko sem jo pustil tam za nekaj ur, mamica pa me je vsa živčna klicarila iz službe zakaj jo ne pokličem in ne povem kako je bilo in zakaj sem takšen okrutnež itd... Jaz sem šel takrat enostavno - teči, druge mame so pa "jokale" v garderobi in se pritoževale kakšen kruti sistem je, da so vzgojiteljice nemogoče in so vse hotele izpisati otroke iz vrtca. Čez 14 dni o joku ni bilo ne duha in sluha pri skoraj nobenem otroku, iztopali so otroci tistih staršev, ki so bili preveč zaščitniški in so otroci seveda to ugotovili in brezveze jokali in izsiljevali in se šli psihološke "fore" kako oni niso za vrtec in da niso družabni, skratka bla, bla, bla... Otroci točno vedo kako starše oviti okoli prsta, zato je pri uvajanju potrebno biti na žalost hladnokrven, drugače uvajanje ni uspešno in so seveda po mnenju staršev v največji meri krivi zaposleni v vrtcu, da so pa lahko krivi starši sami, pa nihče ne pomisli. Ne naredi napake in vztrajaj da Živa obiskuje vrtec, ker bo v vrtcu dobila dobre izkušnje in ne obremenjuj se z vzgojiteljicami - otrok je tisti, ki izsiljuje. Ti si pa v takem obdobju, ko te lahko vsako dejanje prizadene. Verjami, splače se potrpeti, ker potem je vse veliko lažje.
OdgovoriIzbrišiČez natanko 10 tednov me čaka novo uvajanje. In kakšno taktiko bom izbral? Isto kot pred dvema letoma, samo da se bom še manj sekiral. "Tanajmanjšemu" ne bo v vrtcu nič manjkalo, zato nima vzroka, da bi me izsiljeval. Seveda je mamica že zdaj vsa živčna, češ kako sem lahko tak in bla, bla, bla... Ne vem kaj manjka "tastarejši", ki rada hodi v vrtec in redkokdaj joka.
Seveda zdaj pričakujem plaz kritik, da to pa ni tako, da so otroci ne vem kakšna čustvena bitja, vendar vedite, otrok bo enkrat sfrčal iz gnezda in bolje da se to začne že pri enem letu kot pa šele pri 35. letu.
Zajc, ne bo nobene kritike od mene. Se strinjam s tabo. Mame smo preveč čustvene in hočemo samo najboljše za svojega otroka. Vem, da Živa v vrtcu večinoma joče, ker ni po njeno - mamo demonstracije tega tudi doma, skupaj s cepetanjem ;)) Sigurno bi bila rajši doma z dedijem in babi, tekala naokoli po dvorišču, pa da bi jo dedi nosil in pel, ...
OdgovoriIzbrišiZdaj jo vozi v vrtec moja mama in sem sigurna, da mi ne pove vsega. Ampak dokler je Živa popoldan doma ok in je ok tudi ponoči - se ne zbuja in ne joče - ji verjetno nič ne manjka. Čez čas pa ji bo verjetno v vrtcu tak všeč, da bo jok, ko bo treba domov ;))
Saj vem, da ni lahko. Toda jaz sem moral pri teh letih sam zjutraj zbuditi fotra, da ni zamudil v službo in me je odpeljal v vrtec:)
OdgovoriIzbrišiČe si seveda nisem ponoči razbil oz. presekal glave na posteljnem robu kar se je pogosto dogajalo in sva morala ponoči na šivanje:))
inot
Hehehe, kak so nas vozli v vrtec :)
OdgovoriIzbrišiZjutraj ob 6tih sem bil tam, če sem se drl sem se pač drl. Mama je mogla bit v službi točna, torej dobene milosti, dobenih telefonov, dobenih skrbi. V vrtecu otroku nič ne manjka. Čisto vsaka izkušnja je zanj dobra pa če tudi je negativna ;)
Po dveh tednih sem prišla do zaključka, da bo vrtec na Živo počakal še kakšno leto, do takrat pa bo Živa pri varuški, ki ima 3 do 4 otroke tako, da ji družbe tudi ne bo manjkalo. Uvajali pa je ne bomo več na silo, ampak lepo počasi.
OdgovoriIzbriši