V torek je bil Živin prvi dan v jaslih. Glede na to, da je moja mama v penziji in je čuvala Živo od sredine junija, ko sem jaz začela s službo, smo se odločili, da jo bo ona uvajala v vrtec. Noben izmed nas ni pričakoval, da bodo kakršnekoli težave - Živa se zelo rada druži z otroci in se ne boji tujcev (kar je po drugi strani problem saj gre brez problema s komerkoli). Zgleda smo se zelo motili.

Prvi dan je bilo še kar - dokler je bila babi v vidnem polju je bilo ok, drugače pa jok. Čisto razumljivo - majhna igralnica, 14 otrok, pa še 13 mamic/babic/sestric in en očka ter 2 vzgojiteljici. Dokler sva bila z Enisom še tam, je bila ful gužva. Preden sva šla nama je vzgojiteljica povedala kaj vse mora imeti vsak dan s sabo in razložila kako naj bi zgledali prihodnji dnevi. V glavnem uvajanje kot so nam ga predstavili ob vpisu v vrtec - postopoma, ob spremstvu osebe na katero je otrok navajen. Moji mami pa je povedala čisto drugače - ne bomo nič razvlačevali, ampak bomo kar presekali in naj jo zjutraj pripelje in pusti tam. Ob 10h so me seveda klicali, da Živa že celi čas joče in naj pridemo po njo. Kaj so pa delale 2 uri?!?! Vem, da imata 14 otrok, ampak zato se uvaja skupaj s starši.
Danes naj bi jo pustila tam eno uro. Glede na včerajšnji jok, smo hoteli, da je babi z njo, ampak ji ni pustila. Naj gre domov in pride po njo ob 9h. Ob 9h, ko je babi prišla po njo, je sama sedela na terasi in ni jokala. Komentar vzgojiteljice pa je bil: "Moram biti odkrita - Živa je ves čas jokala. Vaš otrok je zahteven in težaven!". Halooo?!?! Kako lahko ožigosa otroka, ki ga pozna par ur in se mu skoraj nič ne posveti?
Če jutri ne bo pustila, da je babi zraven, bo pa potrebno obiskati ravnateljico, ker to mislim, da ni normalen način uvajanja v vrtec. Mogoče pali pri večjih otrocih, pri enoletnikih pa definitivno ne.