Prekleti krvosesi

Že celi večer se praskam po nogah in stopalih, ker so me te zveri popikale. Vem, da se to ne sme, ampak me srbi za popizdit. Ampak v primerjavi z Živo pa imam jaz srečo. Ne samo, da ima pike po rokah in nogah, ena zverina jo je včeraj pičila pod oko in je bilo danes zjutraj tako zatečeno, da je zjutraj komaj gledala. Na srečo je bolj pametna kot mama in se ne praska, pa tudi Kamagel in Zanza No stik nekaj malega pomagata tako, da je oteklina precej splahnela. Saj jo kar špricam z Zanza no repelentom, ampak te naravne zadeve ne delujejo najbolje, predvsem pa je tu zgleda raj za komarje in kak nisi našprican, že imajo zabavo. S čim močnejšim, na primer Autanom, pa je ne upam špricati. Sicer pa ali sploh obstaja kaj učinkovitega proti komarjem?

Vir

Zdaj premišljujem, če je res pametno iti zjutraj tečt do Mure? Najlepša trasa naokoli, ampak komarjev za izvoz.

Nedeljski tek malo drugače

V soboto sem povabila Uroša, da se mi kdaj pridruži na dolgem teku. Da malo trenira tudi v tempu s katerim bo tekel na prvi etapi Trans Slovenije čez dobra dva tedna. Takrat je malo okleval, danes zjutraj pa me je pričakal SMS, če povabilo še velja. Seveda velja! Jupi! Končno malo spremembe - ponavadi tečem po isti poti, poslušam isto muziko (nimam časa naložiti drugih mp3jev, pa tudi na radiju vrtijo več ali manj eno in isto), si kupim vodo na isti črpalki, ... Na začetku sva sicer planirala isto pot, ampak ko sem se jaz zjutraj odločila, da pa enkrat moram sprobati kamelco tudi na teku, pa ni bilo več ovir, da greva kam drugam. In sva jo mahnila v Prlekijo.


Po mojem planu, bi morala danes odtečti 15 km pri tempu 5:38 min/km, ampak sva se zmenila, da jih narediva 20. Po mojih ocenah bi morala priti na pol poti med Vučjo vasjo in Dragotinci. Do Vučje vasi sva prišla brez težav, potem pa sva malo na slepo iskala kako priti spet do makadamske ceste ob avtocesti (če že nisva tekla po asfaltu, pa sva ga vsaj gledala ;))) in se odločila, da greva skozi Bučečovce. Malo naokoli in na prvem nadvozu je Polar kazal skoraj 11 km in je bilo potrebno obrniti proti domu.


Nazaj grede sva sprobala še drugo stran avtoceste in ta pot se je izkazala za precej krajšo. Pred Krogom sva se odločila, da nerediva še manjši obvoz - tek v nedeljo opoldne skozi vas je mučenje samega sebe - in za konec vsekava bližnjico po soboški obvoznici - no, ena stvar, ki je bila pa enaka kot vsako nedeljo ;)) Meni je na koncu Polar pokazal 24,6 km s povprečnim tempom 5:42 min/km - malo nižje od planiranega, ampak tempo prvih 20 km je bil pod planiram, povprečje so znižali kilometri od Kroga do obvoznice. V glavnem je bilo super - meni je bilo ravno prav naporno, Urošu pa mislim, da je bilo to kot sprehod v parku (pulz je imel okoli 130!) in je pot podaljšal še do Bodonec in naredil dobrih 40 km. Uroš, hvala ti za lepo preživeto dopoldne! Upam, da v kratkem ponoviva - takrat bo pa traso zbiral on in mislim, da bo asfalt, saj je zgleda nad poljskimi potmi ravno tako navdušen kot jaz ;))

Sladkih 6

Do štarta je še 109 dni in počasi bo potrebno začeti trenirati. Jaz imam v planu narediti 42 krogov, Živa pa enega. Teče že, zdaj pa je dobila še obutev.

Lepe so, ni kaj :)

Kako lepše preživeti ponedeljek

Dobra družba in poletno sonce v Termah 3000 ;)

Živa: "Hej Tian, ti veš kak se pogleda, če me je kdo klical?"

Tian: "Čakaj malo, zdaj glih gruntam kak se slika!"

Sobotna noč ...

Za vsakim dežjem posije sonce

Joga v parku

Vir

Včeraj popoldne na zahodni jasi pri soboškem gradu. Na prvi pogled je zgledalo, da ne bo skoraj nikogar - ne bi bilo nič čudnega, ker so oblaki na nebu zgledali kot, da se bo vsak čas vlilo - ampak so se na srečo skrivali za velikanskim grmom. Društvo Joga v vsakdanjem življenju že nekaj let zaporedoma čez poletje organizira brezplačno vadbo joge na prostem in zgleda se je zadeva tudi v Murski Soboti prijela, saj nas je bilo čez trideset. Po eni uri sproščanja in raztegovanja, pa so naš še pogostili s pecivom in kruhki z različnimi zelenjavnimi namazi ter čajem iz listja drevesa Nim - prvi požirek je bil grenak, potem pa je postala zadeva kar pitna - ki naj bi imel cel kup zdravilnih učinkov.

Priprave na Ljubljanski polmaraton

Še 17 tednov je do Ljubljanskega maratona. Letos bo spet polovička - treningi za celega mi trenutno ne znesejo. No, za treninge bi se še našel čas - na isti način kot zdaj - z vstajanjem ob 5h zjutraj - večji problem je zadosti počitka. Težko je otroku rečti "pusti me malo pri miru in se idi igrat sama, ker sem crknjena, me bolijo noge, ...", če pa jo itak malo vidim. Poleg tega pa se je odločila, da popoldanskega spanca ne rabi več in ji je čisto vseeno, če bi pa meni pasal. Pa sem našla idealen plan, po katerem tečeš samo trikrat tedensko. Na spletni strani sicer so plani in večina tebel, manjka pa tabela hitrosti za intervale. Pa sem naročila knjigo "Run less, run faster". V njej sicer ne piše nič revolucionarno novega (večina tega piše tudi v knjigi "Run fast"), je pa polna pričevanj zadovoljnih uporabnikov tega plana, ki so me še bolj navdušila.

Osnova plana so trije teki - enkrat intervali, enkrat tempo in enkrat dolgi tek. Sliši se lepo, ne? Ko sem videla kakšne so hitrosti na teh treh treningih mi je bilo takoj jasno, da se bom kar lepo namučila. Še posebej pri intervalih in tempo tekih, sploh ker sem ta dva treninga zadnji dve leti zanemarila.
Po prvem tednu sem ugotovila, da se nisem motila. V četrtek so bili na vrsti intervali. Na Polarju sem si nastavila trening in se odpravila na "štadion", ki ga je pri Kamešnici zarisal Andrej (pravtako navdušen nad programom FIRST - hvala ti!). Lahko bi tekla brez Polarja, saj so oznake na vsakih 200 m, me pa je zanimalo kako točen je pri takih kratkih razdaljah Polar. Kot sem ugotovila že tam, ne preveč, saj je piskal za konec intervala precej pred oznakami. Po Polarju je bila povprečna dolžina intervala 335.25 m, za kar sem v povprečju potrebovala 1:33 oziroma ga odtekla v tempu 4:38 min/km. Naslednjič grem torej brez treninga na Polarju, pa da vidim kaj bo takrat nameril. Pa tudi malo bolj se bom morala potruditi, saj sem tekla kar precej počasneje kot bi morala.



V soboto je bil na sporedu tempo tek. Spet trening na Polarju, ki je piskal takoj, ko sem bila izven planiranega območja. Sem skoraj spustila dušo - povprečen utrip tistih 5 km sem imela 170 - ampak se mi je uspelo držati predpisanega tempa.
Včeraj pa še dolgi tek. Po dobri uri čakanja kdaj bo nehal dež, sem vzela kapo in šla tečt po dežju. Malo je lilo, malo je rosilo, pa ene desetkrat je vmes nehalo. Naredila sem dober kilometer več in malo hitreje (ali pa mogoče tudi ne, če upoštevam Polarjevo napako) od zahtevanega. Me je malo dež priganjal :))
Čeprav ne bo lahko, se bo tekaške treninge zgleda dalo preživeti. Švic bo tekel, ampak brez truda ni napredka, a ne? Se pa bom morala malo bolj potruditi in opraviti še druga dva priporočena treninga (kolesarjenje in/ali plavanje).

Po treh tednih treninga ...

Na biciklu

Vir

Jutri pa malo več kot dva kroga po naši in sosednji ulici.