Na tretjini poti

Do Ljubljanskega maratona. Prvih 6 tednov treningov je za mano, čaka pa me jih še 12.
Po količini treningov mi je FIRST plan kar pisan na kožo - tri tekaške treninge na teden zmore res vsakdo - in v šestih tednih sem spustila samo enega! Pa še tega ne bi, če bi noč (oziroma par ur) prej malo manj žurala ;) Pri dodatnih dveh treningih, ki jih priporočajo, pa sem bila prve štiri tedne malo bolj lena in sem se na bicikl spravila samo enkrat tedensko, zdaj pa sem se odločila za bolj sigurno varianto - spiner zjutraj pred službo.
Čeprav plan zgleda enostaven ni - niso zajebani samo intervali, ampak tudi tempo in še pri dolgen teku ne tečeš ravno na izi. Vsak trening šteje. Prve tedne so bili intervali pravo mučenje - skoraj sem crknila, da sem držala predpisani tempo, zdaj pa so postali že malo lažji - ne premišljujem več če bom morala iti bruhat v grm ;))) Večinoma moram na začetku pavze hoditi, ampak se ne sekiram - smisel teh pavz je itak ni hitrost, ampak počitek, da lahko potem odtečem vse intervale približno enako.
Tudi tempo teki so vsak teden lažji - na začetku se komaj držala predpisani tempo - joj, je Polar piskal - in čakala kdaj bo končno konec. Zdaj brez problema držim predpisani tempo oziroma grem včasih še hitreje - poskušam tečti po občutku, vendar tako, da zdržim do konca brez, da bi crknila. Se mi zdi brezveze, da bi se bremzala. Isto kot se nima smisla siliti, če pač ne gre.
Sem pa tudi ugotovila, da če hočem narediti res dober trening in dati vse od sebe, moram obvezno imeti vmes en dan pavze (brez teka, spiner in bicikl sta ok). Prejšnji teden sem namreč petkov tempo tek prestavila na soboto, potem pa v nedeljo kot običajno dolgi tek. V soboto zjutraj mi je šlo super - 10 km sem namesto v predpisanih 53:50 pretekla v 52:26 pri povprečnem pulzu 154 - v nedeljo pa je bilo eno samo mučenje. Res da je bilo okoli 25 stopinj, v soboto pa samo 17, ampak tudi noge niso hotele sodelovati. Lepa lekcija za naprej.

Pa še en dober komad za intervale ;)



Zdaj pa s polno paro naprej!

Živa je napakirala kufre ...

in se odpravila na morje z dedijem in babi.

Vir

Uh, bo mirno v hiši. Jo bom pogrešala :(

Kak te mam jaz rada

"Živa, pusti me! Nočem se objemati!"

Živa zelo rada izkazuje ljubezen do drugih in se ob prvi priliki stisne zraven. Najrajši ima otroke, pa tudi živali. Mačka se je že navadila, sestrična Sara pa še ne.

Prekleti krvosesi

Že celi večer se praskam po nogah in stopalih, ker so me te zveri popikale. Vem, da se to ne sme, ampak me srbi za popizdit. Ampak v primerjavi z Živo pa imam jaz srečo. Ne samo, da ima pike po rokah in nogah, ena zverina jo je včeraj pičila pod oko in je bilo danes zjutraj tako zatečeno, da je zjutraj komaj gledala. Na srečo je bolj pametna kot mama in se ne praska, pa tudi Kamagel in Zanza No stik nekaj malega pomagata tako, da je oteklina precej splahnela. Saj jo kar špricam z Zanza no repelentom, ampak te naravne zadeve ne delujejo najbolje, predvsem pa je tu zgleda raj za komarje in kak nisi našprican, že imajo zabavo. S čim močnejšim, na primer Autanom, pa je ne upam špricati. Sicer pa ali sploh obstaja kaj učinkovitega proti komarjem?

Vir

Zdaj premišljujem, če je res pametno iti zjutraj tečt do Mure? Najlepša trasa naokoli, ampak komarjev za izvoz.

Nedeljski tek malo drugače

V soboto sem povabila Uroša, da se mi kdaj pridruži na dolgem teku. Da malo trenira tudi v tempu s katerim bo tekel na prvi etapi Trans Slovenije čez dobra dva tedna. Takrat je malo okleval, danes zjutraj pa me je pričakal SMS, če povabilo še velja. Seveda velja! Jupi! Končno malo spremembe - ponavadi tečem po isti poti, poslušam isto muziko (nimam časa naložiti drugih mp3jev, pa tudi na radiju vrtijo več ali manj eno in isto), si kupim vodo na isti črpalki, ... Na začetku sva sicer planirala isto pot, ampak ko sem se jaz zjutraj odločila, da pa enkrat moram sprobati kamelco tudi na teku, pa ni bilo več ovir, da greva kam drugam. In sva jo mahnila v Prlekijo.


Po mojem planu, bi morala danes odtečti 15 km pri tempu 5:38 min/km, ampak sva se zmenila, da jih narediva 20. Po mojih ocenah bi morala priti na pol poti med Vučjo vasjo in Dragotinci. Do Vučje vasi sva prišla brez težav, potem pa sva malo na slepo iskala kako priti spet do makadamske ceste ob avtocesti (če že nisva tekla po asfaltu, pa sva ga vsaj gledala ;))) in se odločila, da greva skozi Bučečovce. Malo naokoli in na prvem nadvozu je Polar kazal skoraj 11 km in je bilo potrebno obrniti proti domu.


Nazaj grede sva sprobala še drugo stran avtoceste in ta pot se je izkazala za precej krajšo. Pred Krogom sva se odločila, da nerediva še manjši obvoz - tek v nedeljo opoldne skozi vas je mučenje samega sebe - in za konec vsekava bližnjico po soboški obvoznici - no, ena stvar, ki je bila pa enaka kot vsako nedeljo ;)) Meni je na koncu Polar pokazal 24,6 km s povprečnim tempom 5:42 min/km - malo nižje od planiranega, ampak tempo prvih 20 km je bil pod planiram, povprečje so znižali kilometri od Kroga do obvoznice. V glavnem je bilo super - meni je bilo ravno prav naporno, Urošu pa mislim, da je bilo to kot sprehod v parku (pulz je imel okoli 130!) in je pot podaljšal še do Bodonec in naredil dobrih 40 km. Uroš, hvala ti za lepo preživeto dopoldne! Upam, da v kratkem ponoviva - takrat bo pa traso zbiral on in mislim, da bo asfalt, saj je zgleda nad poljskimi potmi ravno tako navdušen kot jaz ;))

Sladkih 6

Do štarta je še 109 dni in počasi bo potrebno začeti trenirati. Jaz imam v planu narediti 42 krogov, Živa pa enega. Teče že, zdaj pa je dobila še obutev.

Lepe so, ni kaj :)

Kako lepše preživeti ponedeljek

Dobra družba in poletno sonce v Termah 3000 ;)

Živa: "Hej Tian, ti veš kak se pogleda, če me je kdo klical?"

Tian: "Čakaj malo, zdaj glih gruntam kak se slika!"

Sobotna noč ...

Za vsakim dežjem posije sonce

Joga v parku

Vir

Včeraj popoldne na zahodni jasi pri soboškem gradu. Na prvi pogled je zgledalo, da ne bo skoraj nikogar - ne bi bilo nič čudnega, ker so oblaki na nebu zgledali kot, da se bo vsak čas vlilo - ampak so se na srečo skrivali za velikanskim grmom. Društvo Joga v vsakdanjem življenju že nekaj let zaporedoma čez poletje organizira brezplačno vadbo joge na prostem in zgleda se je zadeva tudi v Murski Soboti prijela, saj nas je bilo čez trideset. Po eni uri sproščanja in raztegovanja, pa so naš še pogostili s pecivom in kruhki z različnimi zelenjavnimi namazi ter čajem iz listja drevesa Nim - prvi požirek je bil grenak, potem pa je postala zadeva kar pitna - ki naj bi imel cel kup zdravilnih učinkov.