Okušanje (skoraj) bosega teka

Z minimalističnimi tekaškimi copati Terra Plana Evo. Zaenkrat jih bom imela samo še za tu in tam, pa za kratke razdalje, da se moje noge privadijo nove obutve. Prejšnji teden sem jih obula dvakrat: prvič sem šla z njimi tečt za slabih 15 minut, naslednji dan pa sem malo podaljšala. Občutek v njih je zelo dober. Ker nimajo nobenega blaženja, le 4 mm debel podplat, so v primerjavi s Skylonkami dokaj trde. Mislim na pristanek, same copate so pa zelo prožne. Vendar pa z njimi brez problema tečem bolj na prednji del stopala in ne na peto kot s Skylonkami. Res zanimivo, saj sem mislila, da se bom morala glede teka na sprednji del stopala bolj truditi. Ampak s temi copati gre to kar samo od sebe.

Malo so me svarili, da zna guma na nartu ožuliti, ampak mene ni (do zdaj) še nič. Tudi meča me niso pretirano bolela. Dejansko manj kot me bolijo, ko grem po nekaj mesecih pavze ponovno na Pohorje. V glavnem za preživeti. Tudi čudnih zvokov, kot jih opisuje Uroš, nisem zaznala. Njihova cena pa je druga zgodba. Priznam, da jih za polno ceno ne bi nikoli kupila, s popustom, ki pa so ga ponujali na Sladkih 6, pa so me prepričali v nakup.
Ta teden jih bom dala malo na stran (šparam noge za Palmanovo v nedeljo ;)), potem pa nadaljujem z uvajanjem.