Pastirska pita

Popularna angleška jed. Zelo enostavna za pripravo. Tokrat malo drugače: s pirejem iz cvetače namesto krompirjevega pireja. Idejo sem dobila na ttmembers.com forumu. Enkrat sem jo že delala s krompirjem in me ni najbolj navdušila. Pač nisem najbolj navdušena nad krompirjevim pirejem. S cvetačo pa je proti pričakovanju celo boljše. Ne samo boljše, ampak odlično. Tudi pogreto naslednji dan.

Za 3 jedce potrebujemo - za mesno plast:
- 400 g mlete govedine
- 500 g zamrznjene mešanice graha in korenčka - moja je imela še koruzo, ampak jo bom naslednjič izpustila, ker Živa ne mara koruze
- sol, poper, timijan, žlička Vegete (po želji)
Za cvetačni pire pa:
- 1 glavo cvetače
- 1 dl lahke kisle smetane
- 50 g naribanega sira
- sol

Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija in damo kuhat cvetačo, ki smo jo predhodno razkosali na cvetke.
Mleto govedino prepražimo na teflonski ponvi. Dodamo zamrznjeno zelenjavo in začimbe ter podušimo nekaj minut. Zelenjava mora ostati čvrsta.
Kuhano cvetačo odcedimo, dodamo kislo smetano ter pretlačimo s paličnim mešalnikom. Solimo po okusu.
V pekač damo mešanico mesa in zelenjave, čez pa naložimo cvetačni pire. Potresemo z naribanim sirom in ga z vilico malo potlačimo v pire. Pečemo 30 minut.

Takole spi gospodična dokler ...

ne pride nova postelja. Predvidoma do 13. marca.

Opomba: Gospodična danes niso bili najbolj razpoloženi za fotografiranje in na sliki manjka tudi celotna zbirka plišastih igrač, ki spijo z njo.

Kaj je novega pri nas

Zadnje čase sploh nimam neke volje za pisanje bloga. Pa ne za to, ker se ne bi nič dogajalo. Zatorej na kratko. Najprej največja novica: 16. februarja začnem delati pri novem delodajalcu. Po 11 letih in 15 dneh pri sedanjem, ki je hkrati tudi moj prvi delodajalec, je prišel čas za spremembo. Uradno sem pri sedanjem zaposlena še do 15. februarja, vendar pa že od 28. januarja uživam na dopustu. Sem mislila, da mi bo dolgčas, pa mi sploh ni - še časa mi primanjkuje. Vmes sva z Ivotom nekaj dni preživela na snegu - dobra ura teka na smučeh in mrzel ter redek gorski zrak sta me čisto uničila. Danes končno več nisem utrujena. Imam pa zato kar konkreten muskelfiber prednjih stegenskih mišic. Verjetno ni potrebno povedati zakaj: nov TT program.
Med tem, ko sva bila midva na smučanju, pa je Živa počitnikovala pri babici in dedku ter se igrala s sestrično Saro. S Saro se super razumeta, sploh dokler je tako kot Živa hoče. Sara je bolj tiha miška, vendar pa ko ji je zadosti Živine komande, pride na površje mali vragec, ki grize.
Pa še glede prodaje "otroške robe": vse že ima nove lastnike. Voziček je šel v Ljubljano, posteljica je ostala v Mariboru, buggypod pa je šel na Ptuj. Naj jim lepo služijo.