Pa smo ga končno dočakali!

Prvi zobek namreč :) Enko, spodaj levo. Zaenkrat se ga vidi samo še malo, čuti pa kar fajn.

Zdaj pa je zvilo še staro babo

Včeraj popoldne se je začelo. Zvijanje po trebuhu, črvičenje po črevesju, omotica, ... Medtem, ko sem cela crknjena ležala na igralni podlogi zraven Žive, mi je po glavi hodila ena sama misel: še dobro, da nisve šle nazaj v MS. Sve bile na kontroli pri pediatru - Živin bronhitis se je precej popravil - in samo upam, da nisem tam pokasirala kakšnega rotavirusa, ki kroži na okoli. Tako sem popoldne in večer preživela v objemu z WC školjko. Hvala bogu mi je bilo zjutraj malo boljše. Zgleda, da ni bil rotavirus.

Zmigaj se na spinning

To je naslov članka v novi Večerovi prilogi "Zmigaj se!", ki sem ga brala danes zjutraj pri kavi pred spinningom. Celo mi je uspelo priti na spinner zjutraj. En dan vnaprej težko načrtujem kako dolgo bo Živa zjutraj spala, lahko pa to vidim ponoči, saj je odvisno od tega kolikokrat in kdaj se ponoči zbudi. Če se (drugič) zbudi okoli 5h, potem skoraj 100 % spi do 8h. Danes uspelo vrteti pedala 40 minut in se stuširati, pa se je mala baba ravno zbudila. Vmes sem ugotavljala zakaj ne uspem goniti tako kot na uri spinninga v Spartacusu oziroma na Spinning maratonu, ki je bil to soboto. Mogoče zato, ker namesto glasne glasbe, ki ti da polet, jaz gledam Boston legal ali kaj podobnega. Moram probati še ob gledanju MTVja in vklopljenem Babyfonu.

Takole pa smo švicali v soboto:

Vir: truplo

Upam, da ne bom takšna mama :))))

Tole sem danes dobila po mailu :)))

Mala baba je bolana (2. del)

Stanje se je po mnenju zdravnice malo izboljšalo. Mala izgleda sicer super - rdeča lička, dobra volja, še plaziti se je začela v tem tednu, ko je bolana - ampak v plučkih ji še vedno kar precej piska. Včeraj in danes je zato dobila še injekcijo kortikosteroidov in v četrtek jih bo dobila še eno dozo. Uboga ritka. Baje bi ji lahko dala tudi tablete, ampak so ful grenke in niti ne vem kako bi jih spravila vanjo. Sicer rada je, ampak če ji nekaj ni všeč ali pa ni lačna, ne odpre ust niti za milimeter.

Nedeljsko švicanje na Pohorju

Kot že sedem nedelj do zdaj, je bil danes na sporedu 2. Zimski pokal Peš na Pohorje. Včeraj zvečer je bilo najprej na sporedu iskanje Inovk in rokavic, danes zjutraj pa še palic. Običajno jih pustim kar v prtljažniku avtomobila, med tednom pa sem ga malo pospravljala in sem pozabila kam sem jih pospravila. Do zdaj sem imela vedno oblečeno kratko švic majico, tekaško majico in še hoodie, pa še zimsko tekaško jakno čez. Kar precej obleke, ne? Ta teden sem pozabila oprati hoodie, pa sem namesto njega oblekla flis pulover. Kot da je največja zima, ne pa par stopinj več kot prejšnji teden. Medtem ko smo babe čvekale pred štartom in smo kot običajno čakali, da se pojavijo "zvezde", mi je bilo prijetno toplo. Nekateri udeleženci pokala so zgleda vredni več, ker vsak teden zamudijo 10 minut in se pripeljejo z avtom direkt na štart, mi pa jih pridno čakamo in zmrzujemo. Grrr ...

Vir: ZdravkoC

Že par minut po štartu pa me je postalo ful vroče. Kapo sem pospravila v žep in švic je lil z mene skoraj tako kot včeraj na spinning maratonu. Do vrha sem skoraj crknila. Ampak glede na to, da mi je proti pričakovanju šlo kar vredu, nisem hotela zgubljati časa s slačenjem jakne. Pa še Sašo je bil malo pred mano in ga je bilo treba prehiteti ;)

Vir: ZdravkoC

Glede na razmere (ledeno na srednjem delu in globok sneg z visokimi stopnicami na zanji strmini) je moj današnji čas (51:22) še kar. Naslednjič ostane jakna doma (razen, če bo pod -10 stopinj C), flis bo pa zavezan okoli pasu. Pa da vidimo kako mi bo šlo, ko mi bo malo bolj mrzlo ;)

Mala baba je bolana

Bronhitis. Tokrat resno. V torek, ko bi morala biti cepljena, je se ji je malo cedilo iz nosu, in je zdravnica rekla, da bomo počakali do petka, ker ji malo piska v pljučih ter naj ji dajem inhalatorje (Berudual in Floxitide) na 6 ur. V sredo pa se je začelo. Težko dihanje in kašljanje kot kakšen star dedek, drugače pa vesela in razigrana kot vedno. Danes na kontroli pa šok - resna oblika bronhitisa. Zgleda, da inhalatorji niso sploh nič pomagali. V lekarni so mi rekli naj ji jih dajem preko lončka, ki mu odrežem dno in ji ga dam na usta, potem pa špricnem inhalator v lonček in ga bo vdihnila. Ker se mi je zdelo, da ga na ta način vdihne bolj malo, sem ji ga dajala kar v usta kot piše v navodilih od inhalatorjev. Ampak zgleda, da dojenčki dihajo predvsem na nos in ne na usta. Danes je revica dobila še injekcijo Medrola za lažje dihanje in inhalacije Beroduala oziroma 10 minut mučenja - ne toliko zaradi inhalacij samih, kot zaradi tega ker je morala biti pri miru ta čas. Na koncu je bila čisto prešvicana in izmučena od joka. Je pa zdaj vsaj malo boljše. Nam pa je danes napisala še naročilnico za masko za inhalator - ne vem zakaj je nismo dobili že prej? Upam, da bodo inhalatorji na 4 ure preko te maske koristili, ker drugače sledi bolnica. Pa, da v tistih treh urah kar smo jih preživeli v prepolnih čakalnicah pri zdravniku in laboratoriju, ni fasala še kaj drugega.

Toliko o planih

Plan je bil, da na dneve, ko ne grem tečt vstanem ob 6:50, spijem kavo in hop na spiner. V nedeljo zvečer si nastavim alarm, v ponedeljek zjutraj ob 6:37 se zbudi Živa (do zdaj je vstajala okoli 8h). Nekaj časa sem se trudila, da bi jo uspavala nazaj, ampak ni šlo. Včeraj zjutraj sem šla tečt in se je spet zbudila prej kot običajno. Danes nisem planirala spinerja - ne zaradi Žive, ampak zaradi strica Petra, ki je na obisku. Itak ne bi bilo nič iz spinerja, ker je vstala ob 7:10. Zdaj sve hotele na sprehod pa ne moreve iz hiše, ker nimave ključev od hiše - so ostali v avtu s katerim je šel oče v službo. Ampak nič hudega - bo čas za spiner, ko bo šla Živa spat.

Danes je bil en super dan!

Lepo sem se naspala - Živa tudi, saj se je zbudila samo enkrat - v Gradiški in Mariboru je bila megla, pod Pohorjem pa sonce. Z Barbi sve se sparkirale ena zraven druge, predale rukzake Inotu, ki nam jih je odpeljal do Belvija, in poiskale še Sebi. Pred štartom smo malo poklepetali še s preostalimi nedeljskimi sotrpini in s klasično zamudo (zgleda, da so nekateri udeleženci vredni več, saj jih vsakokrat čakamo) mahnili po pohorski strmini proti Belviju. Že med tednom so na tekaškem forumu pisali, da so razmere slabe, ampak si nisem mislila, da bo takšno mučenje. Do četrtka v Prekmurju sploh ni bilo snega, potem pa ga je nametalo bolj za vzorec in s temperaturami, ki so trenutno (+6 stopinj) in toplim vetrom, ga do jutra itak ne bo več. Sneg je bil kot pesek. Na vsakem koraku je zdrsavalo, stopnic skoraj ni bilo, pa še gaz po strmmini je bila narejena z dolgimi koraki. Pa še Barbi mi je do zadnje strmine dihala za ovratnik. Dober način, da daš vse od sebe, ker drugače bi šla s penzionističnim tempom. Se vsaj enkrat tedensko pošteno namučim. Moj čas danes ni ravno za hvalit - 56 minut pa še nekaj. Če bi bila malo hitrejša, bi vsaj dobila še Knoppers. No, pa nas je Barbi pocartala z arašidovimi čokoladicami. Božansko! Ko smo se tako okrepčali, pa smo štiri babe (jaz, Sebi, Barbi in Žiža) in Inot mahnili še na sprehod proti Arehu. Dobra družba in lepo vreme - kaj bi si drugega še človek želel. Upam, da še kdaj ponovimo. Po možnosti v bližnji prihodnosti ;)

Tek

Zadnje čase me daje tekaška depresija. Res je, da se ne morem več kadarkoli spakirati in iti tečt, ampak zadnje čase vse prehitro najdem izgovor, da ne grem tečt. Ta teden sem šla samo enkrat - v torek. Drugič sem mislila iti v četrtek dopoldan. Sem bila že oblečena, Enis je prišel pazit Živo, samo kaj, ko sva se malo spičila in že se mi več ni ljubilo iti. Bom gonila spiner popoldne, sem si rekla. Vraga sem ga. V petek nisem mogla iti tečt, ker ni bilo nobenega dopoldan doma, spinerja se mi dopoldan ni dalo goniti, bom popoldne. In ga spet nisem. No, pa sve šle vsaj z Živo na hiter sprehod z vozičkom. Danes zjutraj sem šla že ob 7h (sredi noči :D) k frizerju, potem pa sem mislila iti tečt. Pa nisem šla. Je bilo -6, pa še megla. Pa še prehlajena sem - zdaj že kakšne tri tedne smrkam, kiham in občasno kašljam. Priročen izgovor, da lenarim. No, pa sem se končno spravila na spiner in švicala eno uro. Moram vsaj malo trenirati, če sem se že prijavila za spining maraton naslednjo soboto. Jutri pa definitivno grem na zimsko ligo. Mogoče bom tokrat izžrebana za pico ;))

Zdaj pa delat plan za naslednji teden. Ga bom objavila tu, da bom vsaj imela malo več motivacije in se ga držala. Pa še tekaške prireditve za to sezono moram splanirati.

Razprodaje

Včeraj popoldne smo šli pogledat malo na razprodaje v Maximus. Dedka smo vzeli s sabo, da je prenašal Živo naokoli, saj v vozičku oziroma lupinici v nakupovalnem vozičku skoraj obvezno sitnari. Dve uri prenašanja 10 kilskega otroka je kar dobra telovadba in v zadnji trgovini je ugotovil, da jo lahko vozi sede v nakupovalnem vozičku. In je zelo uživala :)








Zgleda pa da so letos razprodaje slabo obiskane, ker je bilo še dosti izbire - vsaj za Živo, za nas nismo niti preveč gledali. Bera je bila zelo dobra. Koliko smo zapravili pa raje ne napišem, da ne bo dedek (če slučajno tole bere) rekel, da celo njegovo plačo ;)) Babica in dedek, hvala!

Ločitev

Včeraj sva bila pri notarju. Sestavili smo sporazum o delitvi premoženja in predlog za sporazumno ločitev. Sliši se enostavno, ampak ni. Zaradi Žive bova ostala povezana vse življenje.

Takole smo zgledali na moj najbolj srečen dan v življenju


Takole pa par mesecev pozneje, ko se je vse to začelo


Nič kaj nesrečni ne zgledamo, kaj ne? Na žalost javna podoba ne odraža vedno realnega stanja. Zaradi Žive je bolje, da se je končalo zdaj, ker je bilo v zadnjem času z moje strani izrečenih že preveč besed, ki jih nisem mislila resno. Ko boli, besede same letijo iz ust.